Upoštevati je treba vse predpise, ki so bili sprejeti od plačila kupnine 26. 11. 1986 do izdaje sodbe, saj so vsi vplivali na vrsto in vrednost sedaj veljavnega plačilnega sredstva v državi. Vezanost terjatve na (tedaj, ob plačilu kupnine) tujo denarno valuto je bila sicer dovoljena, vendar le, če je bila uporaba valutne klavzule dogovorjena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007238
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu
V zahtevi za varstvo zakonitosti kršitev ni mogoče uveljavljati na takšen način, da se vložnik namesto, da bi kršitve izrecno navedel in določno pojasnil, enostavno sklicuje na navedbe, ki jih je podal v zaključni besedi, ali na kršitve, ki jih je uveljavljal v drugih pravnih sredstvih.
Za ugotovitev kdo je lahko storilec kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu je odločilnega pomena vprašanje, kdo dejansko daje navodila za delo in izvaja nadzor nad delom delavcev (dejanski delodajalec oziroma nadrejeni delavec) in ali oškodovanec to osebo šteje za svojega nadrejenega.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - plačilo odškodnine - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - škoda tretjega - sopotnik - izključitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Tožnica ima kot oškodovanka položaj upravičenca v smislu 944. člena OZ; tožnica ki sicer ni stranka zavarovalne pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v zavarovalno razmerje vstopi v trenutku nastanka zavarovalnega primera. Zato ima zavarovalnica tudi zoper njo ugovor, da je njena odgovornost izključena zaradi namere ali prevare. Če nastane škodni dogodek, glede na katerega je bilo sklenjeno zavarovanje (922. člen OZ), v okoliščinah iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, torej tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZZZDR člen 10b, 123, 191. ZDKG člen 16.
pravni interes za revizijo - odobritev dednega dogovora - dedovanje zaščitene kmetije - dolžnost preživljanja - usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj.
Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo.
Ker iz pravnomočnega sklepa o dedovanju med drugim izhaja, da so zakoniti dediči, med njimi prva in druga tožnica iz tega upravnega spora, sklenili nov dedni dogovor, ki ga je CSD odobril, si revidentki v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne moreta več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazujeta več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.
Odgovornost za spremembo opisa kaznivega dejanja je prvenstveno na državnem tožilcu, vendar sme po ustaljeni sodni praksi tudi sodišče, glede na rezultate dokaznega postopka, poseči v opis kaznivega dejanja. S strani sodišča so dopustne predvsem spremembe obtožbe, ki za kaznivo dejanje in za kazensko odgovornost storilca niso pravno relevantne, torej spremembe, ki so redakcijske, stilistične ali jezikovne narave, oziroma spremembe, ki naredijo opis dejanja natančnejši in jasnejši.
ZOR člen 170, 170/1, 173, 177, 177/3, 188, 195, 295, 295/1, 310, 310/2, 941. ZPP člen 5, 216, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - železniški promet - profesionalna skrbnost - prispevek oškodovanca - višina odškodnine - mesečna renta za tujo pomoč - aktivna legitimacija - valorizacija odškodnine - dokazno breme - porazdelitev dokaznega bremena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti
Ravnanje profesionalnih udeležencev v železniškem prometu je podvrženo strogemu standardu skrbnosti strokovnjaka. To pa pomeni, da mora sistem delovati tako, da zaposleni vanj lahko in morajo zaupati.
Ko se izpodbija ugotovitev obsega škode, določene po prostem preudarku, gre načeloma za (v reviziji nedovoljeno) izpodbijanje dejanskega stanja. Vendar pa v tem primeru tožnik pritožbenemu sodišču utemeljeno očita procesno kršitev, saj je edini razlog pritožbenega sodišča v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje o tožnikovem stanju po poškodbi.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča se kot del premoženjske škode, ki se kaže v obliki potrebe po tuji pomoči in negi, priznava tudi tista, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. Aktivno legitimiran za uveljavljanje tega zahtevka je oškodovanec.
Ob napačni (materialnopravni) porazdelitvi dokaznega bremena, na katero sta toženki pravočasno opozorili na naroku, je sodišče uporabilo dokazno gradivo, ki ni bilo pridobljeno v kontradiktornem postopku. Te kršitve ni odpravilo niti pritožbeno sodišče, pač pa je zvišalo odškodnino na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pa so obremenjene s procesno kršitvijo. Gre za kontinuirano kršitev, ki jo toženki uspešno uveljavljata v reviziji.
Upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi delnega plačila prenehal in obsodbo dolžnika le še na plačilo preostalega deleža obveznosti, je mogoče doseči le z valorizacijo delnega plačila. Valorizacija tako predstavlja le matematično metodo izenačitve časovno – vrednostnega trenutka obračuna terjatve.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.
OZ člen 100, 100/2, 100/3, 488, 489, 490, 490/1, 490/2. ZOR člen 509, 510, 510/1. SPZ člen 64, 64/2, 64/4.
dopuščena revizija - pogodba o komisijski prodaji - ukradeno vozilo - pravne napake - odgovornost za pravne napake - zaplemba vozila
Dejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
Vendar je treba razlikovati med primeri, ko pride do popolnega odvzema vozila in primeri, ko je vozilo zaseženo in je odvzem vozila le začasen. Razdrtje pogodbe po samem zakonu je možno le pri popolnem odvzemu vozila (prvi odstavek 510. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR, oziroma 490. členu OZ).
Kadar pa pride le do začasnega odvzema vozila pa bi zaradi pravne napake pogodba med tožnikom in S. H. lahko prenehala kvečjemu na podlagi njenega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma izročitev druge stvari brez napake.
ZMZ člen 2, 23, 28, 28-3, 52, 52-2, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 15, 15(c). EKČP člen 3.
priznanje mednarodne zaščite - status begunca - subsidiarna zaščita
V primeru, ko tožena stranka tožniku ne verjame (ker njegove izjave niso skladne in niso verjetne), da se je znašel v okoliščinah, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma bi bil njegov strah pred preganjanjem utemeljen, torej ko ne izkazuje subjektivnih okoliščin, tožena stranka pred odločanjem glede statusa begunca ni dolžna pridobiti in se opredeliti do splošnih in specifičnih informacij v tožnikovi izvorni državi, ki bi utemeljevale tožnikov strah pred preganjanjem zaradi njegovih zatrjevanih subjektivnih okoliščin.
Po presoji Vrhovnega sodišča samovoljno nasilje (tretja alineja 28. člena ZMZ) v izvorni državi v izvorni provinci ne dosega takšne stopnje, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist, če se vrne v izvorno državo, v kraj, iz katerega je odšel, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. V tem primeru pa tudi ni sporno, da tožnik ni član skupine, ki bi bila podvržena sistematičnemu trpinčenju, oziroma član kakšne preganjane skupine (3. člen EKČP).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - kraj, kjer leži nepremičnina
V predlogu za nadaljevanje izvršbe na dolžnikove nepremičnine je upnik naštel 18 dolžnikovih nepremičnin in jih opredelil z ID znakom, ki se pri prvih dveh navedenih parcelah začne z 2649-..., ID znak ostalih šestnajstih pa z 2619-... Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za očitno pisno napako, ki na tek izvršilnega postopka pred krajevno pristojnim sodiščem ne sme vplivati.
oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - pritožba - dopolnitev pritožbe - rok - razlogi za vložitev revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Nova (relevantna) dejstva in dokazi zanje, za katere naj bi prva tožnica izvedela po izteku zakonskega pritožbenega roka, bi lahko bili ob izpolnjevanju pogojev iz 394. člena ZPP in naslednjih razlog za obnovo postopka.
Tožnica ne more uspeti z očitkom, da je sodba materialnopravno napačna zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih je bila sprejeta. Velja le obratno: revizijsko sodišče lahko razveljavi izpodbijano sodbo, če zato, ker je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev (drugi odstavek 380. člena ZPP).
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - preživljanje otroka - preživnina - verzija
Okoliščina, da sta stanovanjsko hišo v skupni lastni pravdnih strank vsakega do ½ (so)uporabljala otroka pravdnih strank, dodeljena v varstvo in vzgojo toženki, ne zadošča za utemeljenost ugovora za znižanje uporabnine za hišo, v določenih dejanskih okoliščinah pa vendarle lahko predstavlja neupravičeno uporabo tuje stvari.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - zatečeni begunec - zmotna uporaba materialnega prava
Za „zatečenega“ begunca gre takrat, ko utemeljen strah pred preganjanjem oziroma utemeljena nevarnost, da prosilec utrpi resno škodo, temeljita bodisi na novih okoliščinah, ki so nastale po tem, ko je prosilec zapustil izvorno državo, bodisi na pomembni zaostritvi že obstoječega stanja v izvorni državi, do katerega je prišlo v času, ko je bil prosilec že v tujini. V primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za „zatečenega begunca“ zgolj razlogi, zaradi katerih je prosilec zapustil izvorno državo, ne morejo biti podlaga za zavrnitev prošnje.
mediji - objava popravka - pravica do popravka - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - opredelitev obvestila in datuma v tožbenem zahtevku - sklepčnost tožbe - razlaga zakona
Določb ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ne navede imena prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave. Pravica do
popravka, ki je zagotovljena v 40. členu Ustave, omejuje svobodo izražanja (39. člen Ustave) pa tudi pravico lastnikov in izdajateljev medijev do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave). Dolžnost sodišča je, da najde pravo ravnovesje med navedenimi pravicami in interesi. Po oceni Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga, da so zgoraj navedene določbe ZMed namenjene temu, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo v katerem članku oziroma oddaji se popravek nanaša. Res je, da vsebine samega popravka odgovorni urednik ne sme spreminjati in dopolnjevati. To pa ne pomeni, da v primeru, ko so ime prizadetega, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave navedeni v tožbi, v samem tožbenem zahtevku pa ne, odgovorni urednik tega ne sme povzeti v uvodu objave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - pravica do sojenja v razumnem roku - reševanje sodnih zaostankov
Že na zakonodajni ravni je bilo opravljeno tehtanje med zagotovitvijo pravice do sojenja v razumnem roku na eni strani in spremembo krajevne pristojnosti sodišča po splošnih pravilih na drugi strani v korist prve. Zato predlog, ki ne konkretizira okoliščin, ki bi toženki bistveno oteževale udeležbo v sodnem postopku izven kraja njenega prebivališča, ni utemeljen.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - Makedonija - izročitev na podlagi tiralice
Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito na podlagi določb ZMZ in ne presoja odločitve o izročitvi tujca tretji državi na podlagi določb ZKP. Gre za dva povsem ločena postopka dveh različnih upravnih organov, ki odločata na različnih pravnih podlagah v različnih postopkih. O tem, ali bo tožnik na podlagi mednarodne tiralice dejansko izročen ZDA in o njegovih razlogih, da do tega ne bi prišlo, bo odločal minister za pravosodje v postopku za izročitev obdolženca po tretjem odstavku 530. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - objektivna nepristranskost sodišča
Zaposlitev toženke na vložišču majhnega (pristojnega) sodišča bi lahko pri javnosti povzročila dvom v korektnost in nepristranskost tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - manjše sodišče - izločitev vseh sodnikov sodišča
Glede na to, da po skorajda letu in pol od vložitve predloga še ni pravnomočno odločeno niti o začasni odredbi in da je o njej potrebno odločiti prednostno in v čim krajšem času, delegacije pristojnosti ne narekuje le razlog smotrnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku, na katerega se sklicuje predlagateljica, pač pa tudi določba 66. člena istega zakona, po kateri Vrhovno sodišče odloči, naj v primerih, ko zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, odloči, naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.
Da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom, kot pogojem izpodbijanja, jasno izhaja iz določila prvega odstavka 255. člena OZ. Zato se revizijske navedbe, da pogoji za izpodbijanje niso podani, ker je sporna darilna pogodba sklenjena pred zapadlostjo tožničine terjatve, izkažejo za neutemeljene.