PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007260
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 167, 167/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - obrazložitev odločbe
Sodišče, ki pri odločanju ni vezano le na zakon, temveč tudi na Ustavo ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, bi moralo storilcu pravico, da je obveščen v primeru ponovitve oziroma dopolnitve dokaznega postopka, da je seznanjen, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal, zagotoviti na podlagi določb
29. člena Ustave ter točke d)
tretjega odstavka 6. člena EKČP, čeprav Zakon o prekrških, ki je veljal v času izdaje sodbe te določbe še ni vseboval.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – predlog za odreditev pripora
Po razveljavitvi drugostopenjske sodbe pripor zoper obdolžeca ni bil odrejen, zato je treba predlog, ki ga je državna tožilka podala na pritožbeni obravnavi razumeti in obravnavati kot predlog za odreditev pripora in ne kot predlog za podaljšanje pripora, kot ga je sama poimenovala. V predlogu je namreč nedvoumno in jasno navedla, da so po njeni oceni še vedno podane okoliščine, zaradi katerih je bil pripor zoper obdolženca odrejen oziroma podaljševan ter da je njena izrecna volja, da se zoper obdolženega pripor odredi.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0017261
Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS) člen 1, 1-1, 3, 3-1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (2009/103/ES) člen 3, 3-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 208, 208/2, 315, 315/1, 380, 380/1.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - vmesna sodba
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje, za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/4. ZPP člen 409, 409/1.
dopuščena revizija - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - dodelitev otroka - izdaja začasne odredbe - trditvena podlaga tožbe - pravica do sojenja v razumnem roku - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - otrok kot stranka postopka - uveljavljanje otrokovih pravic - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - enota odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve
Toženka je v okviru dopuščene revizije pravilno opozorila, da sta nižji sodišči tožnici prisodili previsoki odškodnini za nepremoženjsko škodo. Ob primernem upoštevanju prisojenih odškodnin v podobnih odškodninskih primerih, znaša pravično denarno zadoščenje za tožnico 8.500,00 EUR.
ZPP člen 286, 286a, 370, 370/1-2. SZ člen 56, 57. SZ-1 člen 109, 110. OZ člen 346. ZOR člen 371.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - pravica uporabe stanovanja - izselitev najemnika stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno breme - prekluzija - pravočasnost trditev o zastaranju terjatve - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je pritožbeno sodišče nepravilno štelo, da je bila trditvena podlaga za ugovor zastaranja podana prepozno, je kršilo določbo 286. člena ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost
in pravilnost izpodbijane sodbe. Ne drži namreč ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnica pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podala dejanske podlage ugovora zastaranja.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - sklenitev škodljive pogodbe - milejši zakon
Zagovornikovo zavzemanje za opredelitev obsojenčevega ravnanja kot kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe po drugem odstavku 130. člena KZ SRS je obsojencu v škodo, saj je bila za to dejanje predpisana strožja kazen, kot je predpisana po sedaj veljavni določbi drugega odstavka 240. člena KZ-1.
URS člen 39, 40, 74. ZPP člen 208, 285, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZMed člen 27, 27/1, 27/3, 28, 28/1.
pravica do objave popravka - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - opredelitev objave na katero se popravek nanaša - navedba datuma objave - sklepčnost tožbe
Vrhovno sodišče je že v sklepu II Ips 122/2014 z dne 17. 7. 2014 zavzelo stališče, da določb 27. in 28. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ni navedel, na kateri članek oziroma oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave, pri čemer so bile te navedbe del tožbenih navedb in med pravdnima strankama ni bilo nejasnosti glede tega, na katero obvestilo se popravek nanaša in kdaj je bilo obvestilo objavljeno. Tudi v obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnica podala te navedbe v predpravdni zadevi in v tožbi, tako da je nedvoumno razvidno, na katero obvestilo in v kateri oddaji se popravek nanaša.
Preiskovalna sodnica je zoper osumljenca odredila pripor, saj je utemeljeno zaključila, da milejši ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi zaradi osebnih lastnosti osumljenca ne bi zagotovil varnosti oškodovank. Tak ukrep namreč terja sodelovanje osumljenca, njegovo voljo in odločitev, da ne bo nasilen. Osumljenca pa od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj niso odvrnili niti izdani plačilni nalogi zaradi kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru niti izrečene prepovedi približevanja oškodovankama.
ZMZ člen 51, 51/1, 55, 55-6. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 352. Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - pridržanje v centru za tujce - omejitev gibanja - begosumnost - začasna odredba - interes za pritožbo zoper odločitev o začasni odredbi
Razlogi, zakaj je tožena stranka odredila ukrep pridržanja v centru za tujce, ne pa katerega izmed milejših ukrepov, izhajajo iz njene odločbe, v kateri so navedene okoliščine, ki izkazujejo tožnikovo begosumnost, te okoliščine pa so hkrati tudi kriterij za odreditev oblike izvedbe pridržanja ter za oceno sorazmernosti (potrebnosti) odreditve ukrepa.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine
V skladu s teritorialnim načelom je za izvršbo pristojno tisto sodišče na katerega območju ležijo nepremičnine, na katerih je bila predlagana izvršba. Nepremičnine v katastrski občini P. spadajo v relevantno teritorialno območje Okrajnega sodišča v Piranu in je zato to sodišče pristojno za odločanje.
Ob pravilnem izhodišču, da so stranke tiste, ki morajo priskrbeti ustrezno trditveno podlago zahtevka, dokazni postopek pa je namenjen temu, da se ugotovi obstoj ali neobstoj že zatrjevanih dejstev, revizija zanemarja konkretne okoliščine primera in potek tega pravdnega postopka. Z dopustitvijo dokaza z listinami, ki jih je v spis vložil cedent, razpravno načelo in pravila dokazovanja v tem pravdnem postopku niso bila kršena.
neupravičena pridobitev - nemožnost uporabe solastne stvari - obstoj prikrajšanja - uporabnina
Ustaljena praksa Vrhovnega sodišča je, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Določbo 198. člena OZ (prej 219. člena ZOR) je namreč treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ (prej 210. členom ZOR). Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZZZDR člen 10b, 123, 191. ZDKG člen 16. URS člen 54.
odobritev dednega dogovora - dedni delež - pravni interes za revizijo
Ne da bi se spuščalo v presojo pravilnosti odločitve in razlogov sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, Vrhovno sodišče meni, da je pravni interes za revizijo, ki sta ga revidentki sicer imeli ob njeni vložitvi, prenehal.
Do kumulacije zahtevkov je prišlo med pravdo, pri čemer tožeča stranka za podredni zahtevek ni navedla vrednosti spornega predmeta. Revizija zoper odločitev o tem zahtevku je zato nedovoljena.
Šele v pritožbi so revidenti kot razlog neveljavnosti zatrjevali odsotnost nunkupacije: oporočiteljica naj ne bi izjavila, da je listina njena oporoka. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je trditveno in dokazno breme o tem na tožeči stranki, ki pa ga je zamudila - prvikrat je trditev o odsotnosti izjave oporočiteljice, da je listina njena oporoka, postavila v pritožbi in brez navedbe opravičljivega razloga, zakaj tega ni storila znotraj roka iz 286. člena ZPP.
hišni pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo
Teža nekega kaznivega dejanja sama po sebi ne utemeljuje zaključka, da je na strani storilca podana nevarnost ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj, nedvomno pa na to nevarnost lahko kaže poleg teže tudi način storitve obravnavanega kaznivega dejanja.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - preživnina - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - pravica do preživnine - dolžnost preživljanja - krivda za brezposelnost - odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov - odškodnina - pravice osebe, ki jo je umrli preživljal
Preživljanje po drugem zakoncu je po svoji naravi subsidiarno. Zagotavlja se le, če je dejansko potrebno, in v potrebnem obsegu. Preživninski upravičenec mora najprej sam (vsaj delno, če ne v celoti) poskrbeti za svoje preživljanje. Izčrpati mora vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, preden je lahko upravičen do preživljanja po zakoncu.
Ni nerazumno niti pretirano strogo pričakovanje, da vdova (oškodovanka) ne bo kršila obveznosti iz delovnega razmerja ter na ta način obdržala obstoječo zaposlitev. Prav tako je upravičeno pričakovati, da sama ne bo odpovedala pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga (sprejela manj plačano delo ali začela brezplačno opravljati delo).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2007269
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 378, 378/1. KZ člen 234a. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Namen navzočnosti obdolženca oziroma njegove obrambe na seji višjega sodišča namreč ni le v natančnejšem pojasnjevanju stališč iz pritožbe oziroma odgovora na pritožbo, temveč predvsem v kontroli poročila sodnika poročevalca, ki ga ta poda na pritožbeni seji. Poleg tega je obdolžencu in njegovemu zagovorniku z neposrednim in ustnim nastopanjem pred sodniki, ki odločajo o obdolženčevi zadevi, dana možnost, da s svojim nastopom in navajanjem argumentov prepriča sodišče, da spremeni svoje stališče, ki si ga je doslej lahko izoblikovalo le na podlagi pisne dokumentacije spisa.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasna odredba - težko popravljiva škoda - bodoče negotovo dejstvo - dokazni postopek - zaslišanje prič - zahteva za posredovanje poslovne dokumentacije
Izpodbijani sklep nima neposrednih posledic, kot jih zatrjuje tožeča stranka, to je odvzem dovoljenja po 162a. členu ZASP.
Take posledice, kot jih tožeča stranka sedaj zatrjuje, bi lahko imela šele odločba, izdana na podlagi 162a. člena ZASP. Poleg tega je to, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, le morebitna posledica.
Ni mogoče zatrjevati obstoja težko popravljive škode na podlagi bodočih negotovih dejstev, to je morebitnega bodočega ravnanja organa oziroma morebitnih v bodoče sprejetih odločitev.
ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/1-8. URS člen 15, 15/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic
Pri dokazih, ki jih pridobijo zasebniki, v nasprotju z dokazi, pridobljenimi s strani državnih organov, je treba opraviti tehtanje med ustavnimi pravicami obdolženca in ustavnimi pravicami oškodovanca, ki so bile ob pridobivanju dokazov neposredno ogrožene.
S tem ko je obdolženec privolil, da je njegova mati hodila v njegove prostore, se je v tem delu prostovoljno odpovedal svoji zasebnosti in se nanjo ni mogel zanašati pri hranjenju predmetov kaznivih dejanj.