izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost
V skladu s teritorialnim načelom je za izvršbo pristojno tisto sodišče na katerega območju ležijo nepremičnine, na katerih je bila predlagana izvršba. Nepremičnine v k. o. P. spadajo v relevantno teritorialno območje Okrajnega sodišča v Piranu in je zato to sodišče pristojno za odločanje.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5.
kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti pri delu – vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec bi kot nadrejeni moral ugotoviti, kakšno popravilo je treba opraviti oziroma bi moral popravilo, ki je potekalo med proizvodnim procesom, nadzirati, ob taki ugotovitvi bi tudi spoznal, da M. dela oziroma popravila ne zmore opraviti sam. Obsojenčeva opustitev dolžnega ravnanja je bila vzrok da je M. samostojno iskal pomoč drugega delavca in za njuno neuporabo osebne zaščitne opreme.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017286
ZOR člen 12, 13, 361, 371, 376, 376/1, 376/2.
odškodninska terjatev - obogatitveni zahtevek - pogodba namesto razlastitve - lastninska pravica na nepremičnini - sklenitev pogodbe namesto razlastitve z nelastnikom - denarni tožbeni zahtevek - zastaranje - dopustnost ugovora zastaranja - načela javne morale
Ugovor zastaranja je nedopusten, če je zoper načela javne morale. Za tak primer pa gre, ko gre za ravnanja, ki bi tožnika odvračala od tožbe. Toženkino sklicevanje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo nima takšne vsebine.
Obsojenka ni mogla zlorabiti dano ji pooblastilo, ker je s smrtjo pooblastiteljice to prenehalo in zato od tega trenutka dalje ni mogla več zastopati premoženjskih koristi pokojne kot pooblaščenka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007257
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-2. KZ-1 člen 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotja med razlogi – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev sodnika - kršitev kazenskega zakona – pravna zmota
Da bi utemeljil zatrjevano pravno zmoto, bi moral obsojenec navesti upravičene razloge, zaradi katerih ni vedel, da je njegovo dejanje v nasprotju s pravom. Torej bi pri obsojencu morala obstajati opravičljiva zmota o prepovedanosti njegovega dejanja, tako v človeškem in etičnem smislu, kot tudi v smislu njegove pravne prepovedanosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pouk o pravicah v postopku - pomoč prava neuki stranki
Dolžnosti sodišča iz 14. člena ZKP nikakor ni moč razumeti na način, bi sodišče obsojenki moralo dokazni predlog sugerirati oziroma ji nakazati, da ima to možnost, saj bi taka sodnikova pomoč vzbudila upošteven dvom v nepristranskost sodišča pri sojenju.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017152
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - upoštevanje koristi od brezplačnega bivanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se pri zahtevkih za izplačilo vlaganj od zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar gre za nepremičnino v solasti, uporablja kot pravna podlaga 48. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 190. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o premoženjskopravnih razmerjih med zakonci?
Ali lahko sodišče tak zahtevek zavrne zaradi koristi, ki naj bi jih tožnik imel z bivanjem v nepremičnini, čeprav je v njej bival s soglasjem obeh solastnikov?
Ali lahko sodišče v okviru procesnega vodstva obravnave, samo, ne da bi stranki kot solastnici nepremičnine predlagali dokaz z izvedencem in ob pomanjkljivi trditveni podlagi, naloži izvedencu, da oceni koristi, ki bi naj jih imel tožnik s tem, ko je uporabljal nepremičnino svoje zunajzakonske partnerke in njene matere?
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na pasivni strani - zavrženje revizije
Presoja dovoljenosti revizije - subjektivna kumulacija na aktivni in pasivni strani.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - izvršba s posredno prisilitvijo - sklep o plačilu denarne kazni - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - nadaljevanje izvršbe
S sklepom o plačilu denarne kazni, izdanim na podlagi 298. člena ZUP, praviloma ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. O njihovih pravicah je odločeno z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba - trditveno in dokazno breme - težko popravljiva škoda ni izkazana - presoja upravnega akta v mejah tožbenega predloga - dopolnitve sodišča
Pri odločanju o začasnih odredbah 32. člena ZUS-1 ni mogoče uporabljati v povezavi s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 na način, kot je to v obravnavani zadevi storilo sodišče prve stopnje, da sodišče v celoti prevzame oziroma nadomesti trditveno in dokazno breme stranke.
ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/2. URS člen 19, 32. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 77.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pritožba tožene stranke - začasna odredba - odvzem osebne svobode - test sorazmernosti - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Glede na to, da je sicer po presoji Vrhovnega sodišča odločitev tožene stranke, da se tožniku omeji gibanje, pravilna, vendar pa glede na to, da tožena stranka niti v odgovoru na tožbo niti na ustnem zaslišanju ni z ničemer prerekala tožnikovih navedb o načinu uresničevanja tega ukrepa, pa po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka ni dovolj izčrpno pojasnila, zakaj je v obravnavanem primeru tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce v Postojni in pod takšnim režimom, kot ga je v tožbi in na ustnem zaslišanju pred sodiščem prve stopnje navajal tožnik.
revizija poslovanja univerze - „redni upravni spor“ - položaj stranke - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Če oseba opusti postopkovne možnosti, da bi v določenem upravnem postopku sodelovala kot stranka ali stranska udeleženka (42., 43. in 143. člen, drugi odstavek 229. člena in 9. točka 260. člena ZUP), in zato izpolni pravico do sodnega varstva v „rednem“ upravnem sporu, ji posledično ne more biti zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006242
ZPP člen 95, 95/2, 108, 336, 383.
kolektivni delovni spor - skladnost pravilnika z zakonom in kolektivno pogodbo – dežurstvo in straža - dovoljenost revizije - zavrženje revizije – pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo - datum pooblastila
Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izvedenega pravnega sredstva, kar pomeni, da mora biti dano po tem, ko je bila sodna odločba vročena stranki, ki pravna sredstva vloži. Šele ko stranka izve za rezultat postopka pred sodiščem druge stopnje in se v skladu z njim (ter v pravnomočni odločbi navedenimi razlogi) odloči o morebitni vložitvi izrednega pravnega sredstva, lahko pooblasti odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva. Le pooblastilo iz tega časa je lahko novo pooblastilo. Datum na pooblastilu je zato odločilen za presojo, ali gre za novo pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006266
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - delo na obrambnem področju - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - pogojna odložitev
V konkretni zadevi ne gre za premoženjski spor, prav tako pa ne gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj tožniku z izpodbijanim disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja, pogojno odloženega za dobo enega leta, delovno razmerje ni prenehalo.
ZDR člen 86. ZDR-1 člen 33, 36, 87, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vsebina odpovedi - opredelitev kršitve - odpovedni razlog - dejanski razlog za odpoved - pravna kvalifikacija - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - neupravičena odsotnost - neobveščanje delavca o izostanku - hujša kršitev delovnih obveznosti
Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po četrti alineji, temveč tudi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tudi če se ugotovi, da je tožnik obvestil toženo stranko, da bo po 1. 9. 2013 odsoten z dela, še vedno ostaja v odpovedi naveden in obrazložen odpovedni razlog: neupravičena odsotnost z dela. Sodišče bi zato moralo ugotavljati tudi, ali je v ravnanju delavca podan ta odpovedni razlog, torej razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - pooblastilo za revizijo - novo pooblastilo
Po drugem odstavku 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev sodišču predložiti novo pooblastilo. Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva - to je po vročitvi pravnomočne izpodbijane odločbe.
Predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča je pravilno ugotovila, da nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov, članov senata, ki so sprejemali odločitve v prejšnjih tožnikovih sporih, ne more biti odklonilni razlog za izločitev sodnikov po 6. točki 70. člena ZPP v novem sporu, v katerem bo imel tožnik zoper pravnomočno odločbo možnost uveljavljati izredna pravna sredstva. Zato tožnik oziroma njegov skrbnik s pritožbo ni mogel uspeti.
odstop terjatve iz delovnega razmerja - cesija - plača - regres za letni dopust
Delovno razmerje je osebno razmerje, saj je vezano tako na osebo delavca kot na osebo delodajalca. To pa ne pomeni, da so avtomatično neprenosljive vse terjatve, ki nastanejo v zvezi z delovnim razmerjem. Pri vsaki od teh posameznih terjatev je treba presojati, ali gre za terjatev, katere prenos je z zakonom prepovedan, oziroma za terjatev, ki je povezana z osebnostjo upnika ali njena narava nasprotuje prenosu na drugega. V konkretnem primeru je odločilno, da gre za zapadle terjatve za plačilo plač in regresa za letni dopust v neto zneskih.
Ker ni šlo za razpolaganje vnaprej, pač pa za odstop zapadle terjatve, tudi ni treba upoštevati omejitve, ki jo glede razpolaganja s terjatvami iz delovnega razmerja določa izvršilno pravo.