URS člen 7, 23. EKČP člen 6, 6/1.ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
sodna pristojnost - sodna jurisdikcija - ločitev države od verskih skupnosti - sodno varstvo - pravica do dostopa do sodišča - pravica do sodnega varstva - omejitev pravice do sodnega varstva
Kljub tendencam širjenja polja uporabe 6. člena EKČP tako na področju pojmovanja civilnih pravic kot tudi na področju pojmovanja obsega sodnega varstva v smeri zagotavljanja pravice do meritorne odločitve v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ni nedopustna sleherna omejitev dostopa do sodišča oziroma sodnega varstva. Pogoj, je na razumen temelj oprto uveljavljanje tega, da pravica, katere varstvo je tožnik zahteval, v domačem pravu obstoji oziroma jo domači pravni red priznava. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Aspiracija namreč že sama po sebi ni s pravnim redom zagotovljena pravica, poseganja v način njenega uresničevanja s sodnooblastnim nadzorom izvedenega postopka po internih pravilih verske skupnosti pa bi bil v nasprotju z ustavnim načelom njihove ločenosti od države iz 7. člena URS.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - svoboda izražanja - duševne bolečine zaradi ražalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - teorija o terciarnem (horizontalnem) učinkovanju temeljnih pravic - zasebnopravni subjekti
Čast in dobro ime ter svoboda izražanja sta vsakomur ustavno zagotovljeni in varovani osebnostni pravici. Svoboda izražanja je sicer res dana predvsem nasproti nosilcem javne oblasti, vendar pa to ne pomeni, da ni zagotovljena tudi v razmerju do zasebnikov. Teorije o terciarnem (horizontalnem) učinkovanju temeljnih pravic (nem. Drittwirkung der Grundrechte), ki so se uveljavile predvsem v nemški ustavnopravni teoriji, ne izključujejo učinkovanja ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti, temveč skušajo odgovoriti na vprašanje na kakšen način le-te učinkujejo na horizontalna pravna razmerja med zasebniki. Po teoriji neposrednega učinkovanja tako veljajo ustavne pravice v horizontalnih pravnih razmerjih med zasebnopravnimi subjekti direktno, to pomeni, da veljajo ustavne pravice kot normativna ureditev za celotni pravni red. Po teoriji posrednega učinkovanja pa učinkujejo le posredno preko generalnih klavzul in nedoločnih pravnih pojmov. Navedeno pa za odločitev v konkretnem primeru ne more biti pomembno, saj se na podlagi 15. člena Ustave človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0010520
ZOR člen 200.ZZZDR člen 106.URS člen 53, 54. EKČP člen 8.
povrnitev nepremoženjske škode - roditeljska pravica - onemogočanje stikov z otrokom - duševne bolečine zaradi kratenja osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kratenja starševske pravice
Pravica do stikov s svojim otrokom je osebnostna pravica, ki ima utemeljitev v določbi 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Gre za starševsko pravico, ki jo tudi Ustava RS uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine (53. in 54. člen). Tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v svojem 8. členu posebej opredeljuje pravico do družinskega življenja.
Poseg v omenjeno pravico do osebnega in družinskega življenja ima, ob ostalih izpolnjenih pogojih za nastanek civilnega odškodninskega delikta, za posledico odškodninsko odgovornost storilca. Gre za pravno priznano škodo, katere dejanski obstoj in obseg pa je stvar dejanskih ugotovitev.
prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - ustavnost in zakonitost podzakonskih aktov - exceptio illegalis
Okoliščina, da o določenem z zadevo povezanem vprašanju teče postopek pred drugim organom (na primer pred Ustavnim sodiščem), ni razlog za prekinitev postopka o prekršku.
odgovornost države za delo sodišča in državnega tožilca - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - oprostilna sodba
Tožilec je le ena od strank v kazenskem postopku; resda tista, ki postopek sproži, a postopek vodi sodišče. Državnemu organu, katerega funkcija je prav v pregonu storilcev kaznivih dejanj, pa ni mogoče očitati, da je ravnal protipravno, če je vložil obtožbo, za katero se je v sodnem postopku izkazalo, da ni utemeljena, zaradi česar je bila izdana zavrnilna ali celo oprostilna sodba, če ni ugotovitev o tem, da je bilo tožilčevo postopanje v nasprotju z njegovimi pooblastili in pristojnostmi oziroma šikanozno (kar je glede na zakonski koncept kazenskega postopka in nosilno vlogo sodišča v njem težko predstavljivo). Sklepati, da je bilo tožilčevo ravnanje šikanozno že zato, ker je bila tožniku izrečena oprostilna sodba, pa tudi zato, ker po tožnikovem prepričanju sploh ni bilo pogojev za njegovo obtožbo, pač ni mogoče. Tožilčevo ravnanje ni protipravno že zato, ker je bila njegova dejanska in (ali) pravna presoja drugačna od presoje sodišča.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 66, 66/1.URS člen 19, 19/2, 20, 20/1, 20/2.ZKP člen 207, 207/2, 392, 392/7.
varstvo ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - pripor
Če je v (pravnomočnem) sklepu o podaljšanju pripora le-ta podaljšan "do pričetka prestajanja kazni zapora", je tožnik tudi po (meritorni) odločitvi višjega sodišča, ki ni presojalo pripornih razlogov, - "zakonito" v priporu - na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Upravno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti sodnih odločb, izdanih v kazenskem postopku, in samega kazenskega postopka.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS24053
ZKP člen 12, 39, 39-5, 44, 44/1, 68, 68/2, 72, 72/1, 128, 337, 371, 371/1-2, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5.KZ člen 47, 112, 217, 217/1, 217/2.URS člen 22, 23, 28, 28/1, 29, 31. EKČP člen 6.ZS člen 53a, 53a/4, 54, 110, 110/2.
dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenca - izločitveni razlog - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - izločitev - nedovoljen dokaz - razveljavitev sodbe - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - načelo zakonitosti - vpogled v spis - izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - zaslišanje obremenilnih prič - zagovornik po uradni dolžnosti - pravica do obrambe z zagovornikom - razrešitev zagovornika - novo sojenje - idealni stek - priprava obrambe - pravica do proste izbire zagovornika - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - obvezna formalna obramba - objektivni test - pravna jamstva v postopku - pravica do nepristranskega sodnika - subjektivni test - učinkovita obramba - strokovno mnenje CKTP - pravica do neposrednega zaslišanja priče -zaslišanje priče izven glavne obravnave - prenehanje teka zastaranja
Sodišču ni mogoče očitati pristranskosti zgolj zaradi tega, ker je izvedenstvo zaupalo izvedenki, ki je zaposlena na Centru za kriminalistično tehnične preiskave.
Če se z odločbo ustavnega sodišča pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje, se določbe KZ in ZKP o zastaranju uporabijo le, če je kazenski pregon zastaral že pred pravnomočnostjo sodbe, ki je bila razveljavljena.
Institut nadaljevanega kaznivega dejanja bi bil v neskladju z načelom zakonitosti, če bi v škodo obdolženca spreminjal obseg inkriminacij oziroma njihov domet ter kaznovalni okvir do te mere, da obdolženec ne bi mogel predvideti, katera od njegovih dejanj bodo imela kazenskopravne posledice in kakšna grožnja s kaznijo spremlja taka ravnanja.
URS člen 20, 23, 23/1, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1, 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-6, 76, 78, 78/1.
varstvo ustavnih pravic - sojenje v nerazumnem roku - osebna svoboda
Razumnost dolžine postopka je treba oceniti glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti pa je treba upoštevati zahtevnost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank, ravnanje pristojnih organov, naravo spora in njegov pomen za tožnika. Predmet subsidiarnega sodnega varstva v upravnem sporu zaradi posega v osebno svobodo je lahko le tisti čas, ko naj bi bil tožnik v priporu brez izdane sodne odločbe.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - ravnanje sodišča - pravica do odškodnine
Nepravilno odločanje sodišč samo po sebi še ni protipravno v tem smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost tožene stranke po prvem odstavka 26. člena Ustave Republike Slovenije.
Namen sodnega postopka je, da se spor vsebinsko dokončno razreši in se ta razrešitev več ne postavlja pod vprašaj. Morebitnemu nepravilnemu odločanju sodišč je v tem okviru namenjen sistem pravnih sredstev. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da se doseže navedene učinke pravnomočnosti, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine zgolj z zatrjevanjem nepravilnega sojenja toženo stranko potisnila v položaj, da se mora ekskulpirati.
SODNE TAKSE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS19407
URS člen 23, 157, 157/2.ZUS-1 člen 2, 3, 4, 22, 22/2, 32, 32/6, 36, 66, 66/2, 76, 82, 82/2.ZPP člen 73, 73/5, 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 338, 338/1-1, 339, 339/2-1, 339/2-2. ZST člen 4, 4/1, 4/2-2, 32a, 34.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - začasna odredba - zamujen rok za pritožbo - odmera sodnih taks
Pravica do zakonitega sodnika je po svoji naravi oblika oziroma tudi način uresničitve oziroma izpeljava ustavne pravice do nepristranskega sodnika, saj se ta zagotavlja tudi na način, da lahko posamezniku sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in Sodnim redom. Sama določitev sodnika na podlagi navedenih pravil pa je procesni akt oziroma dejanje, ki je lahko predmet presoje njegove pravilnosti oziroma primernosti v okviru že omenjenih določb ZPP oziroma ob smiselno enakem sodnem varstvu, kot je to varstvo zagotovljeno za izločitev pristranskega sodnika oziroma za nepravilno sestavo sodišča in z enako učinkovitimi pravnimi sredstvi. To pa potrjuje tudi sodna praksa, saj je dejstvo, da tudi o pravici iz drugega odstavka 23. člena oziroma o pravici do zakonitega sodnika odločajo redna sodišča.
zahteva za odpravo pravnomočne odločbe na podlagi 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču RS
V tem primeru niso izpolnjene temeljne predpostavke (odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil), da bi se revidentova zahteva obravnavala po 46. členu ZUstS.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41086
ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - prodaja blaga - zamuda dolžnika - pravica prodajalca do zamudnih obresti Dunajska konvencija - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - denarna enota Republike Slovenije - monetarna suverenost Republike Slovenije
Relevantno obligacijsko pravo sicer ne daje opore za oblikovalno upravičenje tožeče stranke, da terjatev v italijanskih lirah pred vložitvijo tožbe spremeni v terjatev, izraženo v tolarjih. Vendar v tej zadevi ni bistveno odgovoriti, ali lahko imetnik denarne terjatve ob neplačilu dolžnika s tožbo zahteva plačilo v katerikoli valuti, kajti v konkretnem primeru gre za to, da je tožeča stranka zahtevala prav plačilo v tolarjih (v valuti tožene stranke in sodečega sodišča). Pravica tožeče stranke, da je terjatev v italijanskih lirah v tem sporu uveljavljala s tožbenim zahtevkom, izraženim v tolarjih, izhaja iz (tedanje) monetarne suverenosti Republike Slovenije.
Slovenski monetarni predpisi sicer niso zahtevali, da bi se bila lahko tožena stranka nasproti tožeči stranki zavezala ali ji izpolnila le v tolarjih. Zato bi bila tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavljala v tuji valuti. Imetnik pristne valutne terjatve je vendarle lahko s tožbenim zahtevkom to svojo terjatev uveljavljal tudi v njeni tolarski protivrednosti. Vztrajanje pri plačilu v tuji valuti, s tem pa odrekanje pravice upniku pristne valutne terjatve, da zahteva plačilo v tolarjih pred slovenskim sodiščem, bi namreč nedopustno zanikalo status tolarja kot tedanjega zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
URS člen 30, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1.ZKP člen 539, 539/2, 540, 540/1, 542, 542/1-3.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo za povrnitev škode skladno s prvim odstavkom 540. člena ZKP zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti tako v primeru, ko v predhodnem postopku tožnikovi zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno, kot tudi v primeru zavlačevanja predhodnega postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in tožbo v upravnem sporu zavrglo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0010095
EKČP člen 8, 10.URS člen 26, 35, 37, 39.ZKP člen 143, 150.
povrnitev nepremoženjske škode - pravno mnenje - protipravnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - poseg v svobodo izražanja - nezakonito delo policije - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - odredba preiskovalnega sodnika
Ravnanje policije, ki je (brez odredbe preiskovalnega sodnika) pridobila podatke o telefonskih klicih, je protipravno in predstavlja takó kršitev pravice do (komunikacijske) zasebnosti kot (v tem primeru, ko je bil tožnik novinar) pravice do svobodnega izražanja. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je preiskovalni sodnik dva dni po pridobitvi podatkov o telefonskih klicih izdal odredbo o pregledu prometa preko tožnikovega mobilnega telefona in njeno "izvršitev" prepustil policiji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41047
EKČP člen 6, 41.URS člen 22.ZVPSBNO člen 15, 16.ZS člen 3, 3/2.ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2-8.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku odškodnina - pravica do pravičnega zadoščenja - trajanje izvršilnih postopkov - opustitev nadzora nad delom stečajnega upravitelja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Do uveljavitve Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki v času odločanja o tožbenem zahtevku v obravnavanem primeru še ni veljal, je bilo mogoče v Republiki Sloveniji v primeru kršitve pravice do sojenja v razumnem roku zahtevati samo odškodnino po 26. členu Ustave. To je pomenilo, da je oškodovanec lahko zahteval klasično odškodnino po kriterijih civilnopravne odgovornosti za premoženjsko in (ali) nepremoženjsko škodo. Ni pa bilo mogoče uspeti z zahtevkom na plačilo tako imenovanega pravičnega zadoščenja (just satisfaction) zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zagotovljene s 6. členom EKČP. Odločanje o takem zahtevku je bilo namreč po 41. členu EKČP predpisano kot pravica in pristojnost ESČP. Zato neposredna uporaba EKČP za priznanje pravičnega zadoščenja pred slovenskim sodiščem ni bila možna.
Pritožbeno sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja. Ugotovilo je samo to, da tožeča stranka v svoji tožbi ni navedla toliko takšnih dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega tožbenega zahtevka. Taka ugotovitev pa (še) ne spada v tisti del postopka ugotavljanja dejanskega stanja, ki bi ga nujno moralo ugotoviti sodišče prve stopnje, da bi o njem nato lahko odločalo pritožbeno sodišče.
Tožniku je zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku in tako ni izpolnjen pogoj - negativni iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zavrglo tožbo, saj sodnega varstva ustavnih pravic tožnik v obravnavanem primeru ne more uveljavljati v upravnem sporu.
Ker je tožnikom zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato sodnega varstva ustavnih pravic ne morejo uveljavljati v upravnem sporu in je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo, čeprav ni navedlo pravilnih razlogov.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za presojo ustavnosti
Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem odločanja na več stopnjah in v pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
ZVO člen 188, 188/2. ZUS člen 26, 216.ZUS-1 člen 75, 75/2, 82, 107, 107/2.
podelitev koncesije - odločba ustavnega sodišča - začasno zadržanje izvrševanje zakona - odločanje v času zadržanja - izdaja in vročitev upravne odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je zadržano izvrševanje zakona, je prepovedana uporaba tega zakona oziroma njegovih pravnih norm v času, dokler zadržanje traja in torej ne sme biti sprejeta nobena odločitev, ki bi se na ta temelj opirala. To pa pomeni, da sodišča in upravni organi ne smejo odločati oziroma nadaljevati s svojim postopkom, v katerem bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ki bi izhajale iz zadržane določbe zakona. Tako zadržanje je po svoji naravi začasno, zato ga ni mogoče šteti za trajno oviro, zaradi katere se postopek v upravnem sporu ali pred upravnimi organi ne bi mogel nikoli več nadaljevati.