ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0010095
EKČP člen 8, 10.URS člen 26, 35, 37, 39.ZKP člen 143, 150.
povrnitev nepremoženjske škode - pravno mnenje - protipravnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - poseg v svobodo izražanja - nezakonito delo policije - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - odredba preiskovalnega sodnika
Ravnanje policije, ki je (brez odredbe preiskovalnega sodnika) pridobila podatke o telefonskih klicih, je protipravno in predstavlja takó kršitev pravice do (komunikacijske) zasebnosti kot (v tem primeru, ko je bil tožnik novinar) pravice do svobodnega izražanja. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je preiskovalni sodnik dva dni po pridobitvi podatkov o telefonskih klicih izdal odredbo o pregledu prometa preko tožnikovega mobilnega telefona in njeno "izvršitev" prepustil policiji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41047
EKČP člen 6, 41.URS člen 22.ZVPSBNO člen 15, 16.ZS člen 3, 3/2.ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2-8.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku odškodnina - pravica do pravičnega zadoščenja - trajanje izvršilnih postopkov - opustitev nadzora nad delom stečajnega upravitelja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Do uveljavitve Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki v času odločanja o tožbenem zahtevku v obravnavanem primeru še ni veljal, je bilo mogoče v Republiki Sloveniji v primeru kršitve pravice do sojenja v razumnem roku zahtevati samo odškodnino po 26. členu Ustave. To je pomenilo, da je oškodovanec lahko zahteval klasično odškodnino po kriterijih civilnopravne odgovornosti za premoženjsko in (ali) nepremoženjsko škodo. Ni pa bilo mogoče uspeti z zahtevkom na plačilo tako imenovanega pravičnega zadoščenja (just satisfaction) zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zagotovljene s 6. členom EKČP. Odločanje o takem zahtevku je bilo namreč po 41. členu EKČP predpisano kot pravica in pristojnost ESČP. Zato neposredna uporaba EKČP za priznanje pravičnega zadoščenja pred slovenskim sodiščem ni bila možna.
Pritožbeno sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja. Ugotovilo je samo to, da tožeča stranka v svoji tožbi ni navedla toliko takšnih dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega tožbenega zahtevka. Taka ugotovitev pa (še) ne spada v tisti del postopka ugotavljanja dejanskega stanja, ki bi ga nujno moralo ugotoviti sodišče prve stopnje, da bi o njem nato lahko odločalo pritožbeno sodišče.
Tožniku je zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku in tako ni izpolnjen pogoj - negativni iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zavrglo tožbo, saj sodnega varstva ustavnih pravic tožnik v obravnavanem primeru ne more uveljavljati v upravnem sporu.
Ker je tožnikom zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato sodnega varstva ustavnih pravic ne morejo uveljavljati v upravnem sporu in je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo, čeprav ni navedlo pravilnih razlogov.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za presojo ustavnosti
Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem odločanja na več stopnjah in v pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
ZVO člen 188, 188/2. ZUS člen 26, 216.ZUS-1 člen 75, 75/2, 82, 107, 107/2.
podelitev koncesije - odločba ustavnega sodišča - začasno zadržanje izvrševanje zakona - odločanje v času zadržanja - izdaja in vročitev upravne odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je zadržano izvrševanje zakona, je prepovedana uporaba tega zakona oziroma njegovih pravnih norm v času, dokler zadržanje traja in torej ne sme biti sprejeta nobena odločitev, ki bi se na ta temelj opirala. To pa pomeni, da sodišča in upravni organi ne smejo odločati oziroma nadaljevati s svojim postopkom, v katerem bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ki bi izhajale iz zadržane določbe zakona. Tako zadržanje je po svoji naravi začasno, zato ga ni mogoče šteti za trajno oviro, zaradi katere se postopek v upravnem sporu ali pred upravnimi organi ne bi mogel nikoli več nadaljevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VS4002534
URS člen 25. ZUstS člen 43, 44, 105. ZPP člen 105a, 367, 367/1, 384, 384/1.
postopek izdaje plačilnega naloga v gospodarskem sporu - pritožba – napoved pritožbe – plačilo sodne takse – dokaz o plačilu sodne takse – protiustavnost zakonske določbe – odločba Ustavnega sodišča – učinki razveljavitve zakona na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – dovoljenost revizije
Določbo 44. člena ZustS je treba razumeti tako, da (praviloma, če ni s posebnim zakonom določeno drugače) razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo (na podlagi takšnega zakona) že pravnomočno odločeno. Zato pa v zvezi z vloženo revizijo predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočen sklep sodišča druge stopnje.
Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da v tej zadevi ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Tožnica bi imela zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, če bi se zoper sklep upravnega organa prve stopnje pritožila (2. odstavek 4. člena ZUS).
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 350, 350/2.URS člen 12.
bistvena kršitev določil pravdnega postopka pred sodiščema prve in druge stopnje - pomanjkljivosti sodbe - nejasni razlogi o izvedbi in oceni pomembnega dokaza - pomanjkljiv preizkus uradno upoštevnih procesnih kršitev - pravica do enakega varstva pravic
Trditev o plačilu vtoževane terjatve je nedvomno bistvenega pomena za pravdo, zato je lahko tak tudi o tej trditvi ponujeni dokaz. Razlogi prvostopenjskega sodišča o plačilu dolga in listini pod B2 so taki, da jim je mogoče zaradi njihove nejasnosti glede okoliščine, ali je bil ta dokaz sploh izveden in zaradi pavšalnosti morebitne dokazne ocene ponujene listine očitati tako pomanjkljivost, da zaradi nje prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti. V postopku na prvi stopnji je torej prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to procesno kršitev pa mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti, saj je našteta v drugem odstavku 350. člena ZPP. Zato je presoja pritožbenega sodišča o neobstoju uradno upoštevnih procesnih kršitev posledica pomanjkljivo opravljenega uradnega preizkusa, kar tudi pomeni procesno kršitev.
Zavrnilni del prvostopenjske sodbe je postal s potekom pritožbenega roka pravnomočen glede zneska 1.025.244 SIT in pritožbeno sodišče o tem delu zavrnilne prvostopenjske sodbe ni odločalo. Zato je ta del revizije naperjen proti sodbi, ki je z revizijo ni mogoče izpodbijati.
Če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik je vezan le na ustavo in zakon. Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da sodišče lahko sproži ustrezen postopek pred ustavnim sodiščem, če dvomi v zakonitost ali ustavnost tega predpisa, ni pa tega dolžno storiti, kadar samo ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis. Zato je pritožbeno sodišče lahko v tej pravdni zadevi samo ugotavljalo nezakonitost občinskega odloka kot podzakonskega predpisa.
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Opustitev nezakonito zahtevanega ravnanja ne more biti nedopustna.
poseg v ustavno pravico - zagotovljeno sodno varstvo - varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sklepov, ki jih je izdalo sodišče splošne pristojnosti v izvršilnih zadevah, v katerih sta imeli tožnici zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred višjim sodiščem splošne pristojnosti, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu glede na določbo 3. odstavka 1. člena ZUS.
Izključno v presoji stranke je odločitev, ali se bo o navedbah nasprotne stranke izjavila in glede na to o kršitvi načela kontradiktornosti ni mogoče govoriti, kadar upravičenec kljub možnosti te pravice ne izkoristi, enako pa lahko velja tudi v primeru, ko procesno dejanje, ki meri na njeno uresničitev, opravi prepozno.
Glede na to, da je bil obsojeni v času pritožbene seje v priporu, obravnavana zadeva v skladu s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZS šteje za nujno, torej roki tečejo in iztečejo ne glede na čas sodnih počitnic.
Sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo), ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
ZTVP-1 člen 112, 112/2-2, 247, 248, 330. ZTVP-1B člen 59.URS člen 2, 14, 22.
načelo varstva zaupanja v pravo - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - ponavljajoča kršitev pravil organiziranega trga - navidezni posli - protiustavnost zakonske določbe
Razlaga, po kateri bi določba 247. člena ZTVP-1 zavezovala k dolžnostnemu ravnanju borznoposredniške družbe, ne pa tudi posrednikov, ki so edine osebe, ki v teh družbah takšno ravnanje tudi izvršujejo, res ne prestane logičnega preizkusa. Bistvo vsebine navideznega posla je v tem, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključnem poslu ali skupini poslov ist(ovrstn)i vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Za kršitev pravil zadošča obstoj objektivnih znakov navideznih poslov, motiv za takšno nedopustno ravnanje borznega posrednika za sam obstoj kršitve pravil organiziranega trga ni pomemben. Ureditev, čeprav ne določa zastaranja, ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo. Zakonodajalec bi bil med ukrepe v zvezi z izvajanjem nadzora tožene stranke lahko uvrstil tudi druge sankcije, vendar je odločitev o tem v polju njegove proste, ustavno nevezane presoje. Izpodbijana ureditev, za katero je bilo sicer ugotovljeno, da je protiustavna, se lahko uporablja še naprej, vendar mora sodišče pri tem, kako bo zapolnilo ugotovljeno pravno praznino, predpis uporabljati ustavi prijazno in pri tem upoštevati preudarke iz odločitve ustavnega sodišča.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS09254
ZZZDR člen 124, 133.URS člen 2. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (1984) člen 17, 28, 30, 86.
verzijski zahtevek - pravna in socialna država - dolžnost preživljanja ostarelega starša - prispevki za oskrbo v domu za ostarele - dogovor med CSD in zavezancem za plačilo - socialnovarstvena pomoč
Otroci so res preživninski zavezanci za plačilo prispevkov za oskrbo staršev v domu starejših občanov. Vendar pa je v skladu z načelom pravne in socialne države postopkovna ureditev plačevanja teh prispevkov dolžnost CSD. Nedoločno ali pomanjkljivo ravnanje CSD ob sklepanju dogovora med CSD in zavezancem zato načeloma ne more iti v breme zavezanca na ta način, da bi občina smela naknadno ukrepati v skladu s 133. členom ZZZDR.
kazenska odgovornost - poklicna materialna imuniteta poslancev Državnega zbora RS
Poslanec je kazensko odgovoren za kazniva dejanja, ki jih stori, pa ne predstavljajo poslanske funkcije oziroma niso v zvezi z njenim opravljanjem ali če sicer gre za dejanja v zvezi z opravljanjem poslanske funkcije, pa so storjena izven sej državnega zbora in njegovih delovnih teles.
URS člen 26. ZP člen 152, 152/6. CZ člen 176, 176/2.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost državnih organov - carinski prekršek - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Jamčevanje države po določbi prvega odstavka 26. člena URS sodi v področje javnega in ne zasebnega prava. Za presojo utemeljenosti zahtevka po 26. členu URS je treba dognati, ali gre za protipravno ravnanje prej omenjenih oseb in ali obstoja vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožene stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.