CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0012006
ZPP člen 8, 217, 257, 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 347, 350, 354. URS člen 22, 25.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga – pravica do enakega varstva pravic – odškodninska odgovornost občine - podlage odškodninske odgovornosti – kategorizacija cest
Sodišče prve stopnje ogleda kraja ni opravilo, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, vendar pa je pritožbeno sodišče v svojih razlogih ustrezno pojasnilo, zakaj izvedba predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Pritožbeno sodišče je tako utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga in s svojimi razlogi zadostilo zahtevam, ki v zvezi z jamstvi strank v dokaznem postopku za sodišča izhajajo iz 22. člena URS.
ZKP člen 150, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 424, 424/1. ZTel-1 člen 128, 130, 131. URS člen 37.
bistve ne kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - svoboda komuniciranja - nadzor telekomunikacijskega prometa - prometni podatki - podatki o klicih po baznih postajah – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji
Poseg v posameznikovo svobodo komuniciranja je dovoljen, če je poseg določen v zakonu, če ga s svojo odločbo dovoli sodišče, če je čas izvajanja posega določno časovno omejen in če je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
ZPP člen 1, 18. ZDru člen 7, 7/1. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
sodna pristojnost - pravica do sodnega varstva - društvo - civilni spor - kršitev pravice člana društva
Statut društva (ali njegova pravila) je sicer res avtonomni akt, ker ga člani prostovoljno sprejmejo in se mu s tem v nekem smislu podredijo, vendar je hkrati je tudi zasebnopravni akt. Kršitev pravice člana društva, ki naj bi bila v konkretnem primeru v tem, da so tožniku prenehale vse funkcije in so mu bila odvzeta vsa pooblastila v organih tožene stranke, zato nujno pomeni kršitev civilne pravice.
URS člen 33, 35, 36, 67.ZOR člen 47, 103/1, 105/1.
pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - ničnost pogodbenih določil - delna ničnost - poseg v pravice zasebnosti - omejitve glede bivanja v stanovanju
Pogodbena določba, da tožnica ne bo dovolila v svojem stanovanju (s pogodbo o razdružitvi pridobljenem realnem delu hiše) stalne naselitve nobenemu moškemu, nedopustno posega v njene s 35. členom URS zagotovljene pravice zasebnosti, in je zato nična.
pravica države do odgovora na informacijo v TV mediju - kritika dela državnih organov - konkurenca pravice do odgovora in pravico do svobode izražanja
Zaradi vloge, ki jo imajo v družbi, so državni organi podvrženi strogi presoji svojega delovanja in so zato dolžni trpeti višjo stopnjo kritike in ostra, neprizanesljiva, včasih pretirana mnenja, izražena v neredko polemičnih razpravah v javnosti. Objava odgovora bo v takih primerih mogoča, kadar bo šlo za informacijo o kakšni javni zadevi (ali odgovor nanjo), ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine, pretehta nad svobodo izražanja oziroma upravičuje poseg države vanjo.
ZP-1 člen 55, 55/5, 67, 67/1-3, 155, 155/1-6.URS člen 29, 29/1-4.
bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - privilegij zoper samoobtožbo - postopek pred prekrškovnim organom - redni sodni postopek
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo je dal policiji na kraju storitve prekrška, preden je bil poučen o svoji ustavni pravici do molka oziroma do privilegija zoper samoobtožbo, ne more biti dokaz, na katerega bi se smela opreti sodba o prekršku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2004641
ZKP člen 371, 371/1-8.URS člen 35.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - pravica do lastnega glasu - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega - snemanje izjave
Poseg v zasebnost s "tajnim" snemanjem je izjemoma lahko dopusten, če obstajajo posebej utemeljene okoliščine, zaradi katerih ima izvedba takšnega dokaza v kazenskem postopku poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava: v konkretnem primeru pravice do osebnega dostojanstva oziroma pravice do časti in dobrega imena zasebnega tožilca.
ZUS-1 člen 4, 32, 36, 36/2, 36/4, 36/6, 76, 82. ZPomK člen 27, 27/2, 55.
sodno varstvo - subsidiarno sodno varstvo - pravni interes - začasna odredba - predpostavke za začasno odredbo
Če ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v drugem postopku, mu sodno varstvo ni zagotovljeno tudi v upravnem sporu. Če izpodbijani akt ne posega v pravice oziroma na zakon oprte koristi, se tožba zavrže. Če se tožba zavrže, se posledično zavrže tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
azil - omejitev gibanja - neugotovljena istovetnost - sum zavajanja in zlorabe postopka - sum lažne predstavitve razlogov splošna neverodostojnost - status prosilca za azil - kršitev ustavnih pravic - ustna odločba - napotitev na pravdo
Splošen namen ukrepa omejitve gibanja je preventivne narave, da se prepreči nastop določenih neželenih posledic, in to npr. konkretno v 3. in 4. alinei prvega odstavka 51. člena ZMZ (zaradi razlogov ogrožanja življenja drugih ali premoženja ali preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni) oziroma druge nedoločene nezaželene posledice posredno izhajajo iz same ugotovitve določenih dejanskih stanj iz 1. in 2. alinee (neugotovljena istovetnost in sum zavajanja in zlorabe postopka). Za osebo, za katero se ne ve, kdo pravzaprav je, ali pa je podan sum, da zavaja in zlorablja postopek, še zlasti pa, če sta podana oba navedena pogoja, načeloma že iz narave teh dejstev in iz izrecne določenosti teh dejstev, kot podlage za izrek navedenega ukrepa, izhaja splošni preventivni namen tega ukrepa, to je, da se preprečijo morebitna sicer v naprej nedoločljiva ravnanja in neželene posledice, ki niso v javnem interesu.
Ker je sodno varstvo zaradi neizdaje ali prepozne izdaje pisnega sklepa o omejitvi gibanja zagotovljeno v "rednem" upravnem sporu (zoper izdani akt - 2. člen oziroma zaradi molka organa - tretji odstavek 5. člena ZUS-1), v isti zadevi ni dopustno uveljavljati tudi upravnega spora zaradi kršitve ustavne pravice, saj je tak spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001262
URS člen 33, 74.ZTFI člen 475, 475/1, 475/2, 476, 476/2, 476/3, 476/4, 552, 552/3. ZTFI-A člen 17, 17/1, 17/2.ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-6.
poseg Agencije v pravico do zasebne lastnine in v pravico do podjetništva - prevzem družbe - prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic prevzemnika v ciljni družbi - sestava senata Agencije za trg vrednostnih papirjev - nezdružljivost funkcije člana sveta Agencije in člana organa nadzora izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika") ter tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 ("ugotovitvenem in prepovednem zahtevku"). Osnovni prevzemni institut ZPre-1 je namreč obvezna ponudba za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag.
Član sveta Agencije svoje funkcije v svetu ne more opravljati, če je njegova funkcija naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) postala nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega sveta izdajatelja, s čigar delnicami se je naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) začelo trgovati na Ljubljanski borzi. In to ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 17. člena ZTFI-A.
Pritožbeno sodišče meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, v kateri se utemeljeno sklicuje na določbe 6. odstavka 25. člena, 202. člena, 1. odstavka 205. člena in 3. odstavka 402. člena ZKP, da lahko izvenrazpravni senat v primeru, če misli, da niso podani priporni razlogi, sklep o priporu spremeni tako, da pripor zoper obdolženega odpravi. Le v takem primeru je tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno obdolženca takoj izpustiti iz pripora. Z razveljavitvijo sklepa o priporu pa za obdolženca in sodišče nastane podoben položaj, kot ga ureja 2. odstavek 20. člena Ustave RS, ki določa, da mora biti ob priporu, najkasneje pa v 24-ih urah po njem obdolžencu vročena pisno obrazložena odločba. V primeru razveljavitve sklepa o priporu, ko je obdolženec že v priporu, mora preiskovalni sodnik, tako kot ob njegovi odreditvi, ob uporabi smiselne razlage 2. odstavka 20. člena Ustave RS, najkasneje v 24-ih urah ponovno odločiti o predlogu državnega tožilca o odreditvi pripora in sklep o tem v okviru 24-urnega roka tudi vročiti obdolžencu, saj je, kljub razveljavitvi prvotnega sklepa o priporu, še vedno podan predlog državnega tožilca za odreditev pripora, o katerem je treba odločiti. Takšna je tudi ustaljena kazensko-sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (glej tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, npr.: Ips 128/99 in Ips 220/2001). Zato preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča, ko je v navedenem roku 24 ur izdal in vročil tožniku sklep, s katerim je zoper tožnika ponovno odredil pripor, ki je tekel od 9.9.2003 od 8.55 ure dalje, ravnal v skladu z Ustavo RS in ZKP. Glede na to tudi po presoji pritožbenega sodišča niso podane v tožbi in sedaj pritožbi zoper izpodbijano sodbo zatrjevane kršitve tožnikovih ustavnih pravic.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1010709
URS člen 23, 120, 120/3, 157, 157/1, 157/2.ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 18, 31, 31/1.ZUP člen 2.ZVOP-1 člen 55.ZPlaP člen 71, 71/1, 71/3.ZSReg člen 43, 43/1, 48c, 48c/1.ZJA člen 2, 32.
varstvo osebnih podatkov - predpostavke za sodno varstvo v upravnem sporu - stranka v upravnem sporu - nosilec javnih pooblastil (javna agencija) kot stranka - varstvo javnega interesa v upravnem sporu
V upravnem sporu sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov in nosilcev javnih pooblastil pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah URS niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.
uveljavljanje kršitev ustavnih pravic - pravica do popravka - svoboda izražanja - pravica do združevanja - pravica do peticije - pravna oseba
Kadar z izjavami v medijih očitno ni poseženo v ustavne pravice stranke, v katere poseg zatrjuje v tožbi, sodišče tožbo zavrže. Pravice do peticije imajo le fizične osebe, ki so državljani RS, ne pa tudi pravne osebe.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3, 32, 36, 66, 66/2, 66/3.ZPOmK-1 člen 27, 27/2, 55, 55/1, 55/2, 55/3.
varstvo ustavnih pravic - vpogled v elektronske komunikacije - začasna odredba po uradni dolžnosti - predpostavka za izdajo začasne odredbe - predhodni preizkus tožbe - meritorno obravnavanje tožbe - zagotovljeno drugo sodno varstvo - sodno varstvo zoper sklep v okviru sodnega varstva zoper odločbo o glavni stvari
Po presoji Vrhovnega sodišča je zoper sklep tožene stranke z dne 11.9.2008 v skladu s 55. členom ZPOmK-1 podjetju - prvotožeči stranki drugo sodno varstvo zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo tožene stranke o glavni stvari.
ustavne pravice do lokalne samouprave - seja občinskega sveta - onemogočen sklic - sodna pristojnost - upravni spor
Županovega neupoštevanja določbe 20. člena Poslovnika, po kateri mora župan sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva četrtina svetnikov, in dejstva, da je bila sejna dvorana občinskega sveta potem, ko so tožniki na podlagi določbe 5. odstavka 20. člena Poslovnika sami sklicali sejo občinskega sveta, dne 24.4.2008 ob 16. uri zaklenjena ter na sejo niso prišli delavci občinske uprave, ki na podlagi ZLS in Statuta skrbijo za administrativno delo za potrebe občinskega sveta, ni mogoče uvrstiti v okvir ustavnih pravic, katerih sodno varstvo je mogoče (izjemoma) uveljavljati v upravnem sporu na podlagi 2. odstavka 157. člena URS oziroma 1. odstavka 4. člena ZUS-1. Gre namreč za izključno procesna dejanja in razmerja znotraj občinskega sveta, ki jih določajo ZLS, Poslovnik in Statut. Če pri teh internih procesnih razmerjih, urejenih v navedenih predpisih, pride do kršitev, se te kršitve obravnavajo in urejajo le znotraj občinskega sveta kot organa oblasti občine in ta razmerja niso podvržena sodni kontroli v okviru upravnega spora po ZUS-1, in tudi ne v kakšnem drugem postopku pred sodišči.
ZKP člen 166, 166/1, 178, 178/9, 340, 340/1-1, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Čeprav prva točka prvega odstavka 340. člena ZKP omogoča branje izpovedb prič brez soglasja strank, je mogoče to določbo uporabiti le takrat, kadar ne poseže v obdolženčeva pravna jamstva v kazenskem postopku, to je tudi v pravico, da zaslišuje in zahteva zaslišanje obremenilnih prič.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – enako varstvo pravic – nasprotje v razlogih sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ustava enakega varstva pravic ne zagotavlja v predkazenskem postopku, saj ne gre za postopek pred sodiščem ali pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika.
odvzem podkupnine ali denarja nezakonitega izvora - načelo kontradiktornosti - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Tudi v postopku z odvzemom podkupnin oziroma denarja ali premoženja nezakonitega izvora po drugem odstavku 498.a člena Zakona o kazenskem postopku je treba upoštevati kontradiktorno naravo kazenskega postopka, zaradi česar je treba obdolžencu omogočiti, da se lahko izjavi o predlogu državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora.
Kadar stranka vloži tožbo pred nepristojnim sodiščem, ki nato zadevo odstopi pristojnemu sodišču, je s tem začela postopek, katerega mora pristojno sodišče nadaljevati (na podlagi tožbe ali predloga v nepravdnem postopku). To bi v obravnavanem primeru pomenilo, da je z vložitvijo tožbe pred domnevno nepristojnim upravnim sodiščem tožeča stranka sprožila nepravdni postopek, ki bi ga moralo sodišče, kateremu bi bila zadeva odstopljena v pristojno reševanje, nadaljevati po pravilih ZNP. Pri tem bi moralo sodišče upoštevati subjektivno opredelitev, ki jo je navedla tožeča stranka, to je v tem primeru kot nasprotno stranko A. Ta pa ne more biti stranka v nepravdnem postopku po 3. odstavku 113. člena ZZZDR in proti njej tožeči stranki ne bi mogli učinkovito varovati svojih pravic. V obravnavanem primeru se s tožbo ne zahteva ureditev razmerja med staršema, ampak ugotovitev kršitve ustavnih pravic, ki naj bi jih tožena stranka storila z nezakonitim dejanjem. Zato tožnicama ni zagotovljeno drugo sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti, ampak le sodno varstvo po 1. odstavku 4. člena ZUS-1 in je sodišče v nasprotju s to določbo odstopilo zadevo v reševanje sodišču splošne pristojnosti.
Ni podlage za sprejem pristojnosti upravnega sodišča, saj institut subsidiarnega sodnega varstva ni namenjen ugotavljanju kršitev ustavnih pravic in odpravi posledic, ki so nastale zaradi teh kršitev, kadar stranka, ki je imela na razpolago drugo sodno varstvo, tega ni izkoristila.