Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.
Ker je tožena stranka imela sporne dokazne listine, je (lahko) vedela, s katero dokumentacijo razpolaga tožnica in katero bo za izdelavo izvedenskega mnenja uporabila postavljena izvedenka. Zato ni utemeljen očitek tožene stranke (revidentke), da je bila tožeča stranka prekludirana z omejitvijo iz 286. člena ZPP. Posledično tudi ni utemeljen njen očitek, da sta jo sodišči nižjih stopenj prikrajšali za sodelovanje v dokaznem postopku, s tem pa tudi za njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
Revizija se dopusti glede vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi.