Ustava RS člen 22, 25, 134. Poslovnik Državnega zbora člen 212. ZUS-1 člen 2, 3, 4.
sodnikova imuniteta – ustavna pravica – ni osebna pravica – ni človekova pravica – privilegij – pritožba zoper odločitev državnega zbora
Namen določbe 134. člena URS o imuniteti sodnika, ki zajema tako prepoved pripora kot prepoved začetka kazenskega postopka brez dovoljenja Državnega zbora, ni v tem, da bi varovala sodnika kot posameznika, ampak je njen namen enak kot pri poslanski imuniteti, to je preprečiti morebitno oviranje dela sodstva v razmerju do državnih organov in drugih dveh vej oblasti.
Imuniteta ni osebna sodnikova pravica in ne človekova pravica.
pripor - podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje pripora - obrazložitev predloga - pravice obrambe - pravica do izjave - enako varstvo pravic
Tožilčevo sklicevanje na pravnomočne odločbe o odreditvi in podaljšanju pripora ter navedba, da se razlogi, ki so bili podani ob odreditvi pripora, niso v ničemer spremenili, ne izpolnjuje vsebinskih pogojev obrazložitve predloga za podaljšanje pripora.
PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS2005554
ZP-1 člen 21, 26, 58, 59, 107. URS člen 14, 22.
zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - opomin - splošna pravila za odmero sankcije - kršitev materialnih določb zakona - združitev postopka
Ustavno načelo enakega sodnega varstva pravic ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu.
ZKP člen 136, 201, 202, 371, 371/1-5. URS člen 134, 134/2. ZSS člen 99. Poslovnik Državnega zbora člen 205, 206, 208, 212, 214.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – procesne predpostavke – dovoljenje državnega organa za pregon – zahteva za pridobitev dovoljenja – pristojnost za vložitev – imuniteta sodnika - postopek v zvezi z imuniteto – dovoljenje državnega zbora – pristojnost mandatno-volilne komisije – odreditev pripora
Državni tožilec je pristojen za vložitev zahteve za pridobitev dovoljenja Državnega zbora za odreditev pripora in začetek kazenskega postopka zoper sodnika.
pravica do zasebnosti - dokazovanje - nedovoljen dokaz - nezakonito pridobljen dokaz - prisluhi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - povzemanje ugotovitev iz v kazenskem postopku izločenega izvedenskega mnenja
Tudi v civilnem postopku praviloma ne smejo biti uporabljeni dokazi, ki so bil pridobljeni nezakonito (konkretno z nedovoljenim prisluškovanjem telefonskim pogovorom).
Ni utemeljen revizijski očitek, da uporaba (povzemanje) ugotovitev iz izvedenskega mnenja, izdelanega za potrebe kazenskega postopka, v pravdnem postopku pomeni kršitev revidentovih ustavnih pravic. Iz izvedenskih mnenj, izdelanih za potrebe kazenskega in (naknadno) za potrebe pravdnega postopka, namreč izhaja, da je izvedenec obakrat dobil nalogo, da na podlagi dokumentacije v spisu in dokumentacije pri toženi stranki poda mnenje o primanjkljajih mesa, ugotovljenih pri toženi stranki. Ker sta bili nalogi v obeh postopkih enaki in ker je bila predmet pregleda ista dokumentacija, je bilo po naravi zadeve v obeh postopkih logično pričakovati enaka odgovora na postavljeno vprašanje.
URS člen 26. ZOR člen 154, 172. CZ člen 43. ZUP člen 149.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za delo upravnega organa – zaseg vozila – oprostitev v kazenskem postopku – odvzem vozila v carinskem postopku – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vezanost upravnega organa na oprostilno kazensko sodbo
Odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ pri opravljanju svojih funkcij je predvidena v 172. členu ZOR. V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bil zaseg tožnikovega vozila zakonit, prav tako tudi celoten carinski oziroma upravni postopek z odvzemom vozila.Zakonito postopanje organov pa ne more biti protipraven poseg v človekovo pravico.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0013649
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. URS člen 26.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – povrnitev škode zaradi odločitve Ustavnega sodišča – razveljavitev člena 1060 OZ – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik ni verjetno izkazal, da bi se okoliščine v obravnavanem primeru pomembno razlikovale od primerov, v katerih je vrhovno sodišče že izoblikovalo stališče o tem, kakšne okoliščine morajo biti izkazane, da ravnanje državnega organa ali drugega nosilca javnih pooblastil doseže pravni standard protipravnega ravnanja.
URS člen 156. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/3, 367. č.
zahteva za oceno skladnosti – zavrnitev predloga stranke - razlogi zavrnitve – brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije - postulacija
V skladu s 156. členom Ustave RS lahko sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in začne postopek pred ustavnim sodiščem. V zvezi s takšno odločitvijo sodišče ni niti postopkovno niti vsebinsko vezano na predlog strank v postopku, temveč gre izključno za njegovo presojo o tem, ali je zahtevo po 156. členu Ustave RS treba vložiti. V obravnavni zadevi Vrhovno sodišče meni, da razlogi za vložitev predlagane zahteve niso podani. O ustavni skladnosti prvega odstavka 22. člena ZUS-1 je namreč Ustavno sodišče že odločilo z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008. Razlogi, navedeni v tej odločbi pa kažejo, da tudi določbe 86. člena ZPP niso v neskladju z Ustavno RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS0013514
URS 26. ZOR 172, 376, 388. ZUS 63. ZPP 184.
povrnitev škode - odgovornost države za delo državnega organa - davčna zakonodaja - odmera previsokega davka - nejasni pravni predpisi - objektivna odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - sprememba tožbe
Nejasnost davčnih predpisov ter temu sledeče navodilo Ministrstva za finance s posledično odmero prometnega davka davčnemu zavezancu po previsoki stopnji – kar je končno ugotovljeno s sodbo Vrhovnega sodišča – izključuje protipravnost ravnanja davčnega organa za škodo, ki je davčnemu zavezancu nastala zaradi neutemeljeno izterjanega prometnega davka.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005391
ZKP člen 416, 420. ZKP-G člen 20. ZKP-I člen 88. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (ZZPIZ).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - čas vložitve - spremembe ZKP - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - poročilo odbora - pravno sredstvo zoper priglasitev (poročilo) okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka - ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi - razveljavitev predpisa - načelo zakonitosti - pravna jamstva v kazenskem postopku - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena le zoper odločbo sodišča o zaplembi premoženja, ni dopustna.
Priglasitev okrajnega ljudskega odbora (pravni temelj odločbe sodišča) je v primerih, ko ta po vsebini nadomešča kazensko sodbo, mogoče izpodbijati (tudi) z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Novela ZKP-I možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ne omejuje (več) s taksativno naštetimi predpisi oziroma kaznivimi dejanji.
URS člen 26. ZOR člen 360, 360/1. ZPP člen 339, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve
Sodišče druge stopnje je na podlagi navedenih trditev tožnika ocenilo tudi, da je tožniku tako premoženjska kot nepremoženjska začela nastajati z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in se je ustalila v nekaj letih, najkasneje do leta 1999, ko je bila izdana tudi Ustavna odločba št. U-I-284/1994. Navedeno odločbo je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi izpostavilo le zato, ker je poudarilo, da so oškodovanci, ne glede na okoliščine posamičnega primera, najkasneje takrat izvedeli za obstoj okoliščin, pod katerimi je v odškodninskem pravu lahko podana odgovornost za povračilo škode. Iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da po oceni sodišča za odločitev o zastaranju tožnikovih odškodninskih zahtevkov izdaja navedene ustavne odločbe ni ključnega pomena, zato tudi ni utemeljen očitek, da je sodišče druge stopnje z upoštevanjem pritožbene novote poseglo v tožnikovo pravico do izjave in tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilna je ocena sodišča druge stopnje, da tožnikova nepremoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato je pravilen sklep, da je bila njegova bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Drugačna razlaga bi izigrala institut zastaranja, saj bi pomenila, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja.
Odškodninska terjatev za škodo zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ki zastarajo ob dospelosti vsake posamezne dajatve, pač pa zastaranje za te terjatve teče od dne, ko se je izvedelo za škodo in za povzročitelja.
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZDen člen 58. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 218, 218/2.
odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - pravica do upravnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - trajanje denacionalizacijskega postopka - instrukcijski roki - protipravnost - pravica do izjavljanja - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČP
Z očitkom o dolgotrajnosti postopka pred upravnim organom ni mogoče utemeljiti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena ustave. Ta kršitev je namreč lahko zagrešena le v sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku, kjer poznamo za primere predolgega odločanja o upravni stvari t. i. molk upravnega organa.
Zgolj prekoračitev instrukcijskega roka iz 58. člena ZDen sama po sebi pa ne predstavlja tiste protipravnosti ravnanja državnih organov, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke po 26. členu ustave.
Ključno za odločitev v obravnavani zadevi je, da tožnik ne zatrjuje niti tega, da bi bil s tožencem v obligacijskem razmerju, na podlagi katerega bi mu bil ta dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, niti kakšnega od odstopov od načela relativnosti pogodbenih razmerij.
ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2, 98, 98/1, 98/2, 98/4, 374, 374/1. URS člen 25.
dovoljenost revizije - pravica do pravnega sredstva - izredno pravno sredstvo - pooblastilo odvetniku za vložitev revizije - pojem novega pooblastila - datum na pooblastilu
Obveznost predložitve novega pooblastila za revizijo pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pavica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. Datum na pooblastilu je zato pomemben.
URS člen 19, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 66, 67, 67/1, 67/3. ZNP člen 31, 31/3, 37.
postopek napotitve na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pristojnost - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi
Ker sodišče ne more odreči odločitve o zadevi, za katero je pristojno, mora odločiti, četudi instrukcijski rok že poteče, potek roka pa na vsebinsko odločitev ne more (ne sme) vplivati. Sodišče torej zaradi poteka roka ne sme in ne more odločiti drugače, kot bi sicer; če odloči drugače, odloči materialnopravno zmotno.
Ob presoji utemeljenosti sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je treba obnašanje zadržane osebe presojati celovito v določenem (daljšem) časovnem obdobju, saj bi zgolj posamično, izolirano dejanje lahko narekovalo druge ukrepe.
ZP-1 člen 59, 59/3, 63, 63/7, 167, 167/2. URS člen 23, 25.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - pravica do sodnega varstva – pravica do pravnega sredstva – presoja pritožbenih navedb – obrazložitev
Pravici do pravnega sredstva odgovarja dolžnost sodišča, ki o njem odloča, da vlogo vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti ali razveljaviti.
LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS1012783
URS člen 3, 43, 44.
varstvo ustavnih pravic – prekinitev postopka volilnih opravil
S prekinitvijo postopka volilnih opravil za volitve v organe lokalnih skupnosti do odločitve o referendumskem vprašanju o volilnem sistemu ni poseženo v ustavni pravici oz. 43. oz. 44. člen Ustave RS.
pravica do povrnitve škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - zaseg vozila med kazenskim postopkom - nesorazmerno dolgo trajanje zasega trajanje kazenskega postopka - izguba vrednosti vozila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ pri opravljanju svojih funkcij je predvidena v 172. členu ZOR. Za nastanek odškodninske obveznosti oziroma terjatve pa morajo biti sočasno izpolnjene vse štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, vzročna zveza med tem ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost tožene stranke in nastanek premoženjske ali nepremoženjske škode. V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da uvedba določenega postopka zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki je predviden z zakonom, ne more biti protipraven poseg v človekovo pravico. V tem postopku je predviden tudi zaseg avtomobila, ki pa je bil po končanem postopku vrnjen tožniku. Zato sam zaseg avtomobila ni bil nedopusten, kake druge nezakonitosti pa tožnik v tožbi ni zatrjeval.