URS člen 2, 22, 23, 25. ZPP člen 139, 139/6, 141a, 141a/7 142, 142/3, 142/4, 143, 143/3, 143/5, 224.
vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročitev sodbe - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - zakonska fikcija vročitve - razlaga zakonske določbe - začetek teka roka - zavrženje pritožbe kot prepozne - zavrnitev revizije
Rok se izteče s pretekom zadnjega dneva in takrat tudi nastopijo posledice, ki jih določa zakon. To pa glede roka za dvig pošiljke iz četrtega odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči že šestnajsti in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu.
Ker je bilo obvestilo puščeno v predalčniku odvetnice 31. 5. 2011, je petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel z iztekom 15. 6. 2011. Naslednji dan 16. 6. 2011 je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči petnajstdnevni pritožbeni rok in je iztekel 30. 6. 2011. Pritožba je bila vložena neposredno pri sodišču v petek 1. 7. 2011, torej en dan prepozno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015072
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 22. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3.
zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum – razveljavitev prehodne določbe OZ – učinkovanje ustavne odločbe – posledice razveljavitve zakona - časovna opredelitev teka zamudnih obresti v izreku sodne odločbe izvršilni naslov – upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - dopuščena revizija
Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015074
OZ člen 367, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 55, 55/1-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudne obresti - izvršilni postopek - izvršilni naslov - prenehanje teka zamudnih obresti - časovne meje pravnomočnosti - načelo formalne legalitete - prepoved ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - razveljavitev prehodne določbe OZ - posledice razveljavitve zakona - upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - opredelitev zamudnih obresti v izreku izvršilnega naslova - naknadno prenehanje terjatve
Če so za opredelitev zamudnih obresti v izvršilnem naslovu navedeni vsi relevantni parametri, ugotovi višino obresti nominalno z razlago sodišče v izvršilnem postopku - s čimer ne odstopa od izvršilnemu postopku imanentnega načela stroge formalne legalitete in z ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti, saj, ravno nasprotno, ohranja „zvestobo“ izvršilnemu naslovu, če ugotovi višino obresti znotraj kriterijev njihove določljivosti, opredeljenih v izvršilnem naslovu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015073
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 22. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3.
zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum – razveljavitev prehodne določbe OZ – učinkovanje ustavne odločbe – posledice razveljavitve zakona - časovna opredelitev teka zamudnih obresti v izreku sodne odločbe izvršilni naslov – upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - dopuščena revizija
Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.
ZPP člen 229, 229/2, 260, 263, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dokazovanje - primeren dokaz - zaslišanje stranke - zaslišanje otroka kot stranke v postopku - pravica do enakega varstva pravic
Kot stranka se lahko zasliši tudi otrok, saj je bilo strokovno ugotovljeno, da imajo tudi že zelo majhni otroci enake senzorne sposobnosti kot odrasli. Zaslišanje otroka kot stranke je bilo predlagano v tožbi zato, ker je bil otrok navzoč v ključnih trenutkih, ko so policisti izvajali dejanja, za katera bi lahko odškodninsko odgovarjala tožena stranka. Zato je vsekakor utemeljeno zahtevati izvedbo dokaza z zaslišanjem otroka kot stranke in torej ne gre za neprimeren dokaz, katerega izvedbo bi lahko sodišče vnaprej zavrnilo.
pravica do povračila škode - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – zavrnitev denacionalizacijske zahteve v upravnem postopku – izraba pravnih sredstev
V 26. členu URS je določeno, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. To pravilo izhaja iz obveznosti države, da zagotavlja pravno in dejansko varnost. Podrobnejši način in pogoje za uveljavljanje odškodnine je urejen v OZ (prej ZOR), lahko pa posamezne primere zakonodajalec uredi drugače, kot npr. v ZKP ali ZVPSBNO.
Pravica do povračila škode v razmerju do postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti je sekundarna. Zato bi moral biti uspešen ugovor opustitve pravnega varstva, če prizadeti z njim lahko uveljavi odpravo zatrjevanih protipravnosti in tako prepreči nastanek škode. Tako je določeno celo v posebnih določbah ZKP in ZVPSBNO, ki prizadetega posebej varujejo.
dovoljenost pritožbe zoper sklep višjega sodišča o stroških - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu URS ne izhaja, da bi zoper sklep višjega sodišča o stroških moralo biti zagotovljeno pravno sredstvo, o katerem bi odločalo Vrhovno sodišče. Kadarkoli višje sodišče glede teme, o kateri odloča s sklepom, nastopa kot sodišče prve stopnje, je sicer zoper tak sklep mogoča pritožba. Vendar pa velja izjema za odločbo o stroških postopka.
dokazovanje - prekluzija – izvedensko mnenje – listine stranke – možnost sodelovanja v postopku – dopuščena revizija
Ker je tožena stranka imela sporne dokazne listine, je (lahko) vedela, s katero dokumentacijo razpolaga tožnica in katero bo za izdelavo izvedenskega mnenja uporabila postavljena izvedenka. Zato ni utemeljen očitek tožene stranke (revidentke), da je bila tožeča stranka prekludirana z omejitvijo iz 286. člena ZPP. Posledično tudi ni utemeljen njen očitek, da sta jo sodišči nižjih stopenj prikrajšali za sodelovanje v dokaznem postopku, s tem pa tudi za njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da bi morali slovenski organi pregona, po prejemu sporočila Interpola v Beogradu z dne 24.3.2005, da je podan utemeljen sum, da je B. B. na območju Srbije ponovno storil umor na grozovit način, in glede na podatke o njegovem načinu življenja, o njegovih značajskih lastnostih in vloženih kazenskih ovadbah, sprejeti odločitev, da je kljub temu, da odstop kazenskega pregona po srbskem pravu ni bil mogoč, zaradi varstva premoženja in ljudi v Republiki Sloveniji smotrno v skladu s 122. členom tedaj veljavnega KZ za kaznivo dejanje umora C. C. v Srbiji uvesti kazenski postopek tudi v Sloveniji in predlagati odreditev pripora (202. člena ZKP). Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da tudi ni bilo nobenih okoliščin, zaradi katerih bi morali biti po 124. členu KZ izpolnjeni posebni pogoji za pregon. Vrhovno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča druge stopnje, da je bila, glede na vse zgoraj navedene okoliščine, smotrnost takšnega postopka zaradi nujnosti odreditve pripora v obravnavanem primeru tako očitna, da ta opustitev organov pregona predstavlja takšen odstop od potrebne strokovne skrbnosti, da je njihovo ravnanje mogoče oceniti kot protipravno.
Upoštevajoč, da je bil B. B. zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja oboroženega ropa v priporu od 4.4.2005 do 1.12.2005 je pravilna ocena sodišče druge stopnje, da bi bil tudi pripor zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora na grozovit način zagotovo podaljšan do zaključka kazenskega postopka, s tem pa bi mu bilo preprečeno, da bi ponovno moril, kar je nenazadnje tudi namen tega instituta.
ZLNDL člen 3. URS člen 23, 23/1, 33. ZUP člen 260, 260-4.
lastninska pravica na nepremičnini – pravnomočna odločba upravnega organa – denacionalizacija – pravica do sodnega varstva – pravnomočnost – pravica do izjave – predhodno vprašanje – vezanost na upravno odločbo – ustavna pritožba
Kadar priznane pravice in naložene obveznosti presegajo meje pravne sprejemljivosti, je potrebno oceniti, ali niso tiste vrednote, v katere nezakonito posega pravnomočna odločba, večje od teh, ki naj jih pravnomočna odločba varuje. Ustavno sodišče je takšno oceno podalo, zato je Vrhovno sodišče sledilo tej oceni in odločilo kot izhaja iz prvega odstavka izreka.
ZPOmK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti ZPOmK-1
Vrhovno sodišče je v zadevi G 23/2010 z zahtevo začelo postopek za presojo ustavnosti določb 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1. Ker bi moralo tudi pri odločanju o tožbi v tej zadevi uporabiti sporne zakonske določbe, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi ta postopek sodnega varstva.
ČLOVEKOVE PRAVICE – UPRAVNI SPOR – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4002034
EKČP člen 8. URS člen 23, 36, 37, 156. ZPomK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb ZPomK-1 - preiskava v podjetju brez odločbe sodišča - ureditev postopka sodnega varstva po ZPomK-1
Vrhovno sodišče je v skladu s 156. členom URS in prvim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb 28. in 29. in 54. do 61. člena ZPOmK-1.
ZKP člen 149b, 258, 371, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 29, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – tajnost občil – komunikacijska zasebnost – podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – pregled telefona – podatki o telefonskih klicih - odredba sodišča – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev drugega izvedenca
Odkritje SMS sporočila in telefonske številke aparata, s katerega je bilo sporočilo poslano, na drugačen, zakonit način, je bilo neizogibno. Zato ni mogoče pritrditi vložniku, da je zgolj dejstvo, da policija ni imela ustreznega dovoljenja za pregled oškodovančevega telefona, nepopravljivo povzročilo nezakonitost vseh kasneje pridobljenih dokazov, povezanih z odkritjem sporočila, ki ga je obsojenec poslal oškodovancu in bi bilo zato potrebno, zgolj po formalnem kriteriju, tako pridobljene dokaze izločiti.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 395, 395/1. URS člen 35, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - nedovoljeni dokazi - odločanje o dokaznem predlogu - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - pravica do lastnega glasu - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega - snemanje izjave
Če je obsojenec uporabil komunikacijsko sredstvo za izrekanje grožnje oškodovancu, to je za storitev kaznivega dejanja, se ne more uspešno sklicevati, da mu je bila s posnetkom kršena pravica do zasebnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VS0017025
URS člen 15, 22, 23, 25, 156, 158. ZPP člen 105a, 105a/2. ZST-1 člen 8.
pritožba - sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, kar glede na to, da ne gre za omejitev človekove pravice (do pravnega sredstva iz 25. člena URS), zadošča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2005936
ZKP člen 39, 39-4a, 39-6, 300, 302, 344, 371, 371/1-1, 371/1-2, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. ZPol člen 56. URS člen 23, 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepristranskost sodišča - izločitev - napačna sestava sodišča - sprememba obtožbe - protispisnost - pravice obrambe - vodstvo glavne obravnave - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - navzočnost na glavni obravnavi - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič pod enakimi pogoji - razkritje podatkov obrambi - razrešitev dolžnosti varovanja tajnosti podatkov
Za učinkovito uresničevanje pravice do obrambe, vključujoč pravico do izvedbe dokazov v lastno korist, je bistveno, da je posameznik seznanjen z vsemi podatki pravne ali dejanske narave, ki mu omogočajo, da skladno z njimi pripravi svojo obrambo. Zato je nujno, da državni organi, pristojni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, omogočijo obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku, da se seznanita s celotnim relevantnim gradivom, s katerim razpolagajo.
Ni mogoče govoriti o protipravnem posegu v pravico obdolženca do nepristranskega sodnika, če je uresničevanje tega procesnega jamstva ogrozil ali onemogočil obdolženi sam (že izločene dokumente je sam vložil v spis).
Poseg v pravico do sojenja v navzočnosti z odstranitvijo z glavne obravnave je dopusten le, če je nujen za nemoten potek kazenskega postopka. Poseg v pravico do obrambe mora biti sorazmeren s ciljem, ki ga ukrep zasleduje.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 29.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev dokaznega predloga - obseg preizkusa - obrazložitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti kršitve zakona, ki jo zatrjuje, ne utemelji oziroma razločno pojasni, sodišče utemeljenosti zahteve ne more preizkusiti.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – hramba - načelo zakonitosti
Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost dela 310. člena KZ (in ga razveljavilo), ne pa tudi 307. člena KZ-1 - sodišče to določbo mora uporabiti, če pa meni, da je v delu, ki se nanaša na protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen, v nasprotju z Ustavo, mora prekiniti postopek ter z začeti postopek za oceno ustavnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0014609
ZPP člen 367c, 367c/3. OZ člen 131, 183. URS člen 39.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – pravica do svobode izražanja – pravica do ugleda ali dobrega imena – kolizija ustavnih pravic – razrešitev kolizije med dvema ustavnima pravicama – obstoj okoliščin, ki utemeljujejo prisojo odškodnine pravni osebi
Revizija se dopusti glede vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi.