PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00008402
ZUS-1 člen 77. URS člen 23, 25, 62. ZMZ-1 člen 6, 672, 9, 9/6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 288, 288/3.
mednarodna zaščita - pravica do tolmača - doktrina acte clair - vprašanje za predhodno odločanje SEU
Prosilcu za mednarodno zaščito je treba za vložitev tožbe v upravnem sporu zagotoviti pomoč tolmača, če to zahteva in če bi bilo sporazumevanje s pooblaščencem sicer onemogočeno.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00005423
SZ člen 117, 117/1, 123, 147, 147/3. ZDen člen 88. URS člen 33.
privatizacija stanovanj - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja - zahteva za odkup stanovanja - odkupno upravičenje - prekluzivni rok - rok za uveljavljanje pravice do odkupa - prodajna pogodba - dolžnost sklenitve pogodbe - kontrahirna dolžnost - opcija - oblikovalna pravica - denacionalizacijski postopek - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo - smrt imetnika stanovanjske pravice - dedovanje pravice do odkupa stanovanja - enakopravnost dedičev - dopuščena revizija
V obravnavani zadevi pa je imetnik stanovanjske pravice, A. A., umrl še pred pravnomočnim zaključkom denacionalizacijskega postopka, torej pred uresničitvijo opcijskega predpogoja. Ker se opcijski predpogoj (kot odložni pogoj) ni uresničil, tudi opcijska izjava (zahteva za odkup z dne 30. 10. 1991) ni imela pravnih učinkov. Za razliko od imetnice stanovanjske pravice v zadevi št. II Ips 204/97, ki je bila ob smrti nosilka premoženjske pravice do odkupa stanovanja, ker je, kar je kot nosilni razlog navedeno v predzadnjem odstavku sodbe št. II Ips 204/97, "[...] že pred njeno smrtjo nastopila dolžnost tožene stranke prodati sporno stanovanje", on ob svoji smrti ni imel podedljive pravice do odkupa stanovanja. Zato je tudi njegova soproga in za njo tožnica nista mogli podedovati. Pridobiti bi jo morali izvirno. Za to sta imeli na voljo rešitev, predvideno v 123. členu v povezavi s 147. členom SZ.
V primerjavi s tistimi imetniki stanovanjske pravice, kjer denacionalizacijskega postopka ni bilo, so bili vsi imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, glede katerih je obstajala dolžnost vrnitve, že zaradi samega teka denacionalizacijskega postopka in z njim povezanega odloga privatizacije v slabšem položaju. Vendar neenakost v teh primerih ni bila nerazumna in ni bila brez utemeljitve v naravi stvari.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1-1.. URS člen 21, 22, 33, 35, 157, 157/2.. ZP-1 člen 57, 57/3, 59, 59/1, 60, 60/2.
tožba zaradi varstva ustavnih pravic - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor - redno sodno varstvo
Ustavne pravice iz 21., 22., in 35. člena Ustave RS so osebnostne pravice, katerih varstvo ureja 134. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Pritožnika imata tako za zatrjevano kršitev njunih osebnostnih pravic (iz 21., 22. in 35. člena Ustave RS) zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku pred rednim sodiščem, zato ni izpolnjena ena izmed bistvenih procesnih predpostavk za vodenje subsidiarnega upravnega spora, to je, da zoper akt ali dejanje, s kateri se posega v ustavne pravice, ni zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo pred rednim ali specializiranim sodiščem.
Posnetki video nadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetek ni nesorazmerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti. Ob takih izhodiščih in ugotovljenih dejstvih v predmetni zadevi, se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno dalo prednost pravicam oškodovancev. Video kamere, ki so bile postavljene zaradi zagotavljanja varnosti premoženja in oseb, so bile namreč povsod dobro vidne, postavljene na javni objekt, kjer se je nahajalo in gibalo precejšnje število oseb. Obiskovalci bencinskih servisov so bili z obvestili na vhodnih vratih ali točilnih mestih o snemanju obveščeni. V takih okoliščinah obsojenec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in sodišče je pravilno zaključilo, da predlog za izločitev videoposnetkov in izvedenskega mnenja ni utemeljen.
Vendar pa ne gre spregledati, da so bili posnetki pridobljeni s strani gospodarskih družb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost prodaje goriv. Šlo je torej za posnetke pridobljene s strani oseb zasebnega sektorja s smislu drugega odstavka 74. člena ZVOP-1. Vrhovno sodišče se je že izreklo o tem, kako na vprašanje dovoljenosti dokaza vpliva dejstvo, da je pri pridobivanju dokaza zakon kršil zasebnik in ne država. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba v takih primerih opraviti tehtanje med pomenom in resnostjo kršitve z vidika obsojenčevega položaja na eni strani, in pravicami oškodovanca, v katere je poseženo s kaznivim dejanjem, ter njegovemu interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic, na drugi strani. Pravilno je bilo zato izhodišče prvostopenjskega sodišča (točka 20 obrazložitve), da sama kršitev ZVOP-1, ki bi lahko celo pomenila podlago za prekrškovni postopek, ne vpliva na obdelavo tako pridobljenih dokazov v kazenskem postopku, saj je vrednostna ocena, ali se takšni posnetki lahko uporabijo kot dokaz, v domeni kazenskega sodišča, ki odloča v konkretnem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00003854
URS člen 23, 26, 33. OZ člen 3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 12. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (2002) člen 8. ZKP člen 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - test sorazmernosti
V spornem primeru ni že izkustveno-življenjske in logične oziroma razumne zveze med predhodnim trajanjem pravdnega postopka in "pečatenjem" hiše, na eni strani, ter požigom, ki je bil povzročen s kaznivim dejanjem, oziroma s požigom nastalimi škodnimi posledicami, na drugi strani - ukrep policije bi kvečjemu lahko že navzven vsakogar odvračal od storitve kaznivega dejanja, kakršno je bilo storjeno s požigom hiše. Izključena je zato že osnovna - naravna vzročnost, kot predpostavka za pripisljivost prepovedane posledice in tudi povečanega tveganja za njen nastanek.
Ker je predvidljivost negativne posledice hkrati tudi merilo protipravnosti ter nadalje tudi merilo skrbnosti (krivde), je tudi protipravnost v spornem primeru izključena že na podlagi ugotovitev o neobstoju predvidljive vzročne zveze med dejanji tožene stranke in škodnim dogodkom.
Ustava RS tudi v razmerju do države ne zahteva takšne obremenitve države z dolžnostjo plačila odškodnine, ki bi temeljila na golem dejstvu, da je škoda nastala, pa čeprav povsem izven "njene sfere".
Kontrahirna dolžnost tožene stranke kot zavarovalca za sklenitev zavarovalne pogodbe za premoženjsko - požarno zavarovanje v korist tožnice, kot zavarovanca oz. zavarovalnega upravičenca bi morala biti nedvoumno in jasno določena, da bi na tej podlagi tožnica lahko uveljavljala odškodninsko odgovornost tožene stranke. To izhaja že iz temeljnega načela obligacijskih razmerij - prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Načelno torej ne obstaja obveznost sklepanja pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00006036
URS člen 26. OZ člen 131, 135. ZJC-B člen 19. ZPP člen 360.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost lokalne skupnosti - kategorizacija občinskih cest - ukinitev kategorizacije javne poti - pravica do povračila škode - obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Glede pravnih vprašanj, ki jih sproži pritožba, zadostuje, če zavzeta stališča pritožbenega sodišča logično nasprotujejo razlogovanju pritožnika, kakor je bilo tudi v tej zadevi, in ni treba, da pritožbeno sodišče še posebej odgovarja na vsak posamezen pravni argument pritožnika.
Po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Določba, ki zadeva tudi odškodninsko odgovornost občine, ni samozadostna. Dopolnjujejo jo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki zadevajo splošno odškodninsko odgovornost. Splošna pravila o odškodninskih obveznostih pa za nastanek odškodninske odgovornosti terjajo poleg protipravnosti ravnanja po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS še nastanek škode, vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivdo. Medtem ko mora protipravno ravnanje, škodo in vzročno zvezo dokazati oškodovanec (tožnik), pa je trditveno in dokazno breme glede krivde na tožencu, kot je jasno določeno v 131. členu OZ. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ). Revidentki zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi lahko odškodninsko odgovarjala le za tako ravnanje, s katerim bi namerno povzročala škodo tožeči stranki.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002603
SZ člen 116, 116/1, 116/3. URS člen 14, 14/2.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - pojem stanovanja - preureditev podstrešja v stanovanje - poslovni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - analogija - načelo enakosti pred zakonom
Tožnika sicer nista preuredila podstrešja stanovanjske hiše, temveč podstrešje brusilnice tožnikovega delodajalca. Vendar ta okoliščina ni bistvena. Položaj tožnikov je namreč v vseh bistvenih prvinah, ki opredeljujejo zakonodajalčev namen privatizacije stanovanj po prvem odstavku 116. člena SZ, enak tistim, ki tvorijo zakonski dejanski stan prvega odstavka 116. člena SZ.
Ker za razlikovanje na podlagi dejstva, ali je bilo stanovanje zgrajeno v stanovanjski hiši ali na podstrešju proizvodnega obrata, ni videti razumnih in iz narave stvari izhajajočih razlogov, načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) zahteva uporabo argumenta analogije. Ne samo na namenu zakonodajalca utemeljen razlagalni argument analogije, tudi ustavni razlogi zapovedujejo, da morata biti zaradi bistveno podobnega dejanskega položaja tožnika v enakem pravnem položaju kot vsi, ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo skupnih prostorov v stanovanjski hiši. Argument analogije tako razlago omogoča, argument ustavnoskladne razlage pa jo terja.
Prvi odstavek 78. člena ZKP obvezuje sodišče, da sankcionira z denarno kaznijo žalitev sodišča ali druge osebe, ki sodelujejo v postopku, tako da se tudi na ta način zagotavlja primerna raven medsebojnega komuniciranja in omogoča potek postopkov skladno s procesnimi pravili.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55, 55/4.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - priprava obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in ga pouči, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo v izjavil pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 61/2016 z dne 23. 2. 2017 presodilo, da je vsebino navedene določbe treba razlagati v luči določbe 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška.
URS člen 14, 14/2, 22, 33. ZDoh člen 96, 96/2-2. ZPPreb člen 3, 3-3, 7.
dovoljena revizija - dohodnina - oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala pri prodaji stanovanja
Razlikovanje, ki je z vidika pogoja bivanja v triletnem časovnem obdobju pred prodajo stanovanja vzpostavljeno med osebami, ki so v stanovanju dejansko bivale določeno časovno obdobje, in tistimi, ki so bili poleg tega v njem tudi stalno prijavljeni (2. točka drugega odstavka 96. člena Zdoh-2), ni nerazumno, terja ga namen davčne oprostitve, na katero se sklicuje revident, in sicer da se z ugodnostjo stimulira kupovanje nepremičnin za reševanje lastnega stanovansjkega vprašanja ne pa za preprodajo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0018967
URS člen 34, 35, 39.
dopuščena revizija - mediji - odgovornost izdajatelja - kršitev osebnostnih pravic - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - pravica do osebnega dostojanstva - kolizija ustavnih pravic - zapor - pazniki - ravnanje z obsojenci
Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da z izpostavitvijo vzdevka prvega tožnika, imena drugega tožnika in priimka tretjega tožnika, zaradi katerih jih je lahko določen krog ljudi prepoznal, meje svobode izražanja niso bile prekoračene. Iz članka je jasno razvidno, da gre za povzetek tistega, kar je avtor izvedel od obsojencev, da pa so obsojenci povedali, da pri zlorabah niso bili udeleženi vsi pazniki, ampak le nekateri, ki so jih obsojenci tudi izpostavili z vzdevki, imeni ali priimki. To izpoved je povzel novinar v svojem prispevku. Pravilna je zato ocena sodišča druge stopnje, da je imel utemeljen razlog, da je verjel v resničnost njihovih navedb in da spornega članka kljub temu, da je povzel vzdevke oziroma delna imena tožnikov, ni napisal z žaljivim namenom.
Pravilna pa je tudi ocena sodišča druge stopnje, da ob tem, da ni bilo izkazano, da bi novinar poznal identiteto tožnikov, ni utemeljen očitek, da bi moral pred objavo članka pridobiti tudi njihov odziv. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da je novinar pridobljeno informacijo preveril pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in upoštevajoč navedene okoliščine s tem zadostil standardom poklicnega novinarstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00000072
ZPP člen 1, 8, 215, 370, 370/3. OZ člen 131. URS člen 23.
odškodnina - komplikacija pri operacijskem posegu - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V obravnavani zadevi ni niti ugotovitve o nestrokovnem ravnanju, kaj šele o tem, da bi bila nastala škoda lahko pravno relevantna posledica takšnega ravnanja.
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da je zahteva po še dodatnem izvedencu v resnici zahteva po kopičenju izvedencev, k čemur Vrhovno sodišče še dodaja, da bi bila takšna zahteva v nasprotju s pravico iz 23. člena Ustave.
pravica do vdovske pokojnine - neregistrirana istospolna partnerska skupnost
Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče, da "partnerja neregistrirane istospolne partnerske skupnosti vežejo podobne tesne osebne vezi kot partnerja zunajzakonske skupnosti in se v tem pogledu primerjana položaja v bistvenem ne razlikujeta," vendar je "končna ocena podobnosti primerjanih položajev odvisna še od presoje, ali je položaj neregistriranih istospolnih partnerjev primerljiv s položajem zunajzakonskih partnerjev tudi konkretno." Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz namena pravice do vdovske pokojnine. Ta namen je zagotovitev socialne varnosti nepreskrbljenih družinskih članov umrlega, torej tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti dohodkov oziroma nimajo lastnih sredstev za preživljanje po smrti hranitelja družine. Glede na namen zakona je položaj preživelega partnerja neregistrirane istospolne življenjske skupnosti in preživelega partnerja zunajzakonske skupnosti praktično enak.
Ker sta neregistrirani istospolni partner in zunajzakonski partner v enakem položaju, imata oba pravico do vdovske pokojnine pod istimi pogoji. Ker ZPIZ-2 neregistriranega istospolnega partnerja izrecno ni vključil v krog upravičencev do vdovske pokojnine, gre za pravno praznino, ki jo je sodišče dolžno zapolniti z ustavnoskladno razlago, z uporabo namenske razlage in zakonske analogije (analogia legis). Gre za primer, ki ni pravno urejen, vendar je pravno relevanten, zato ga je treba pravno enako obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, če se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.
ZPP člen 8, 165, 370, 370/3, 347. URS člen 2, 156. ZOdvT člen 12.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pritožbena obravnava - nagrada in stroški odvetnika - stroški postopka - odgovor na revizijo - odvetniška tarifa - načelo sorazmernosti - protiustavnost zakona - presoja ustavnosti - prekinitev postopka
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje dokazno oceno, ki ustreza standardu iz 8. člena ZPP, pritožbeno sodišče pa to dokazno oceno sprejme, mu zaradi vsebinskega odgovora na pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni treba opraviti pritožbene obravnave, marveč lahko odloči na seji senata.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00000297
URS člen 35.. ZKP člen 83, 83/2, 370, 370/1-1, 371, 371/1-8.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - snemanje izjave - načelo sorazmernosti - pravica do osebne varnosti - kolizija ustavno varovanih pravic
Zvočno snemanje obsojenca in posredovanje posnetka organom pregona zaradi kazenskega pregona obsojenca, nedvomno pomeni poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Vendar pa je bil po presoji Vrhovnega sodišča, ob uporabi načela sorazmernosti, poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti v konkretnem primeru dopusten. Zvočni posnetek, ki ga je sodišče upoštevalo kot dokaz, je namreč nastal v trenutku obsojenčevega izvrševanja izredno hudega kaznivega dejanja - napeljevanja h kaznivemu dejanju umora po 2. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 127. člena KZ. Pravica do osebne varnosti oziroma življenja oškodovanke ima v konkretni situaciji nedvomno prednost pred osebnostno pravico obsojenca do glasu oziroma zasebnosti, v katero je bilo poseženo z zvočnim snemanjem v trenutku izvrševanja kaznivega dejanja in z izvedbo dokaza s poslušanjem posnetka na glavni obravnavi.
ZKP člen 371, 371/2, 378, 378/1, 378/4. URS člen 22, 25, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata
V primerih, ko obdolženec o seji senata drugostopenjskega sodišča ni bil pravilno obveščen, pa sodišče druge stopnje vseeno opravi sejo senata, sodišče krši obsojenčevo pravico do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in iz 29. člena Ustave ter njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in tudi obsojenčevo pravico do učinkovite pritožbe iz 25. člena Ustave.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018897
ZOR člen 376, 383. OZ člen 352, 360. ZTRL člen 27. SPZ člen 92.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina - škoda zaradi protiustavne razlastitve nepremičnine - zastaranje odškodninske terjatve - nastanek škode - subjektivno zavedanje o škodi in storilcu - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pravica do sodnega varstva
Presoja zastaranja odškodninske terjatve tožeče stranke zaradi neupravičene razlastitve lastninske pravice na nepremičnini
ZUstS člen 23. Ustava RS člen 2, 14, 49. ZObr člen 93, 93/2.
prekinitev postopka - ocena ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena ZObr - vračilo stroškov osnovnega vojaškega usposabljanja
Pri odločanju o reviziji mora Vrhovno sodišče uporabiti določbo drugega odstavka 93. člena ZObr. Ta določa, da pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če je pogodbo odpovedal pred iztekom 10 let.
Po oceni Vrhovnega sodišča je navedena določba ZObr v neskladju z 2., 14. in 49. členom Ustave Republike Slovenije.
URS člen 29, 29/3. ZP-1 člen 55, 55/2, 155, 155/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – hitri postopek – postopek pred prekrškovnim organom – priprava obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – navajanje novih dejstev – dokazna prekluzija - možnost izjave o prekršku – pravica do poštenega postopka – odločanje sodišča
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ kršitelja še pred izdajo odločbe o prekršku med drugim pouči, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vsebino navedene določbe je treba razlagati v luči določbe prve alineje 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. V tem primeru bo imel storilec prekrška praviloma zadostno možnost za pripravo svoje obrambe.
Tudi v primeru, če prekrškovni organ storilca prekrška ustno obvesti o prekršku in pouči o njegovih pravicah in posledicah, če v postopku ne bo sodeloval, mora zaradi zagotovitve temeljnih jamstev poštenega postopka iz 29. člena Ustave, storilcu vselej omogočiti, da izjavo poda v roku petih dni, razen če jo sam želi podati takoj. Okoliščina, da želi izjavo podati takoj, mora biti posebej protokolirana, poleg zapisa same izjave o prekršku.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018798
ZDZdr člen 40, 41, 75, 75/2, 77, 77/2. ZNP člen 37. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom - zdravljenje na varovanem oddelku - podaljšanje ukrepa - predlagatelj - aktivna legitimacija - center za socialno delo - razlaga zakona - logična razlaga - namenska razlaga - besedna razlaga - mnenje izbranega zdravnika
Določila drugega odstavka 77. člena ZDZdr ni mogoče razlagati tako (ozko), da z določitvijo direktorja socialno varstvenega zavoda kot predlagatelja podaljšanja zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda izključuje smiselno uporabo tistih (splošnejših) določb ZDZdr, ki opredeljujejo, kdo je lahko upravičeni predlagatelj, konkretno torej določila 40. člena ZDZdr. Drugačno razlago namreč terjata logična in namenska razlaga zakona.