ZViS-D člen 48, 48/2. URS člen 25, 57. ZUP člen 229. Statut Univerze v Ljubljani (2001) člen 171, 171/4. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 14, 51.
zavrnitev doktorske disertacije - dokončanje študija - opuščen študijski program - pravna sredstva - pravica do pritožbe - ocenjevanje - strokovno opravilo - pravica, obveznost ali pravna korist - odklonilno ločeno mnenje - dopuščena revizija
Sklep o zavrnitvi doktorske disertacije je del postopka ocenjevanja, ki ga opravi senat fakultete kot strokovni organ. Sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije pa ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zato je neutemeljeno tožničino sklicevanje na procesna jamstva, ki jih zagotavlja Ustava v 14., 22. in 25. členu, in na tista, ki jih Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) predpisuje za upravni postopek. Pravica do izobrazbe iz 57. člena Ustave, 2. člena Protokola št. 1 k EKČP in pravica do izobraževanja iz 14. člena Listine EU (na katere se sklicuje tožnica) pa po presoji Vrhovnega sodišča tudi ne zagotavljajo pravice do pritožbe zoper negativno oceno.
Zakonske podlage za pritožbo zoper zavrnitev doktorske disertacije ne dajeta niti ZVis niti ZUP, saj urejata pravna sredstva zoper odločitve o pravicah in obveznostih. Enako velja za določbe Statuta Univerze v Ljubljani, na katere se sklicuje tožnica. Odločitev o sprejetju ali zavrnitvi doktorske disertacije pa, glede na prej navedeno, ne pomeni takega odločanja. Zato zahteva po takem pravnem sredstvu tudi iz pravice do pravnega sredstva, kot jo določa 25. člen Ustave ne izhaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00027444
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - rumeni tisk - zavrnitev predloga
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZIntPK člen 1, 2, 2-3, 3, 13, 41, 43, 45. ZPKor člen 1. URS člen 22, 23, 153.
nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - Komisija za preprečevanje korupcije - zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem - zaključne ugotovitve KPK - objava zaključnega poročila na spletu - upravni akt - dolžnost sporočanja podatkov - obseg presoje izpodbijanega akta - pravica do izjave - pravica do učinkovitega sodnega varstva - dopuščena revizija
Določbe 41. in 43. člena ZIntPK določajo funkcionarjeve dolžnosti sporočanja podatkov, s tem pa tudi predmet nadzora. Vendar se na tej točki nadzor ne konča, saj lahko KPK na podlagi pridobljenih podatkov ugotavlja, ali se je zavezančevo premoženje od zadnje prijave glede na njegove zakonite dohodke nesorazmerno povečalo oziroma ali je podana znatna razlika med prijavljeno in dejansko vrednostjo premoženja. V teh primerih mora imeti zavezanec možnost pojasniti ugotovljena razhajanja (jim nasprotovati). Če je pri tem neuspešen, sledi obvestilo KPK organom, pristojnim za izvedbo drugih postopkov, saj ugotovitve o konkretnem primeru ne pomenijo odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski, disciplinski ali drugi odgovornosti pravne ali fizične osebe (peti odstavek 13. člena ZIntPK). V 45. členu ZIntPK je KPK dano pooblastilo za ugotavljanje nadaljnjih okoliščin in za ukrepanje v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki temeljijo na teh okoliščinah. Zato te določbe ne izključujejo izdaje upravnega akta iz 13. člena ZIntPK. Niti iz določb slednjega člena ne izhaja, da bi se te uporabile in upravni akt izdal le v primerih, kadar v postopku nadzora ni ugotovljeno nesorazmerno povečanje premoženja. Pooblastila za ravnanje KPK, ki so urejena v 13. in 45. členu ZIntPK, so torej komplementarna in odvisna od vsebine ugotovitev.
Pravica stranke do izjavljanja v postopku (22. člen Ustave) zahteva od upravnega sodišča, da v postopku odločanja o zakonitosti dokončnega upravnega akta, izdanega na podlagi petega odstavka 13. člena v povezavi s 45. členom ZIntPK, celovito presodi vse v tožbi navedene pravne in dejanske okoliščine. Sodišče mora torej upoštevaje ustavno zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu stranki v upravnem sporu zagotoviti polno presojo zakonitosti izpodbijanega akta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00025608
ZPP člen 38, 206, 206/4. SPZ člen 77. ZEN člen 20. ZENDMPE člen 11.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - enotnost sodne prakse - jezikovna razlaga - namenska razlaga - novela ZPP-E - nepravdni postopek - določitev meje med nepremičninami - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izpodbojna zakonska domneva - zadnja mirna posest - pravična ocena - zemljiški kataster kot uradna evidenca - poseg v zasebno lastnino - protiustavnost - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu za izdajo svetovalnega mnenja ni izkazana sicer zatrjevana neenotnost sodne prakse višjih sodišč. Pravzaprav ni navedena nobena (ne)enotna sodna praksa, na katero naj bi se oprlo Vrhovno sodišče pri razlagi spornega pravnega pravila. Celo nasprotno, iz odločb nižjih sodišč je razvidno, da sta že sami ugotovili, da je na tem področju sodna praksa enotna. Hiter pregled sodne prakse Vrhovnega sodišča pa pokaže, da se je tudi to o tem že izreklo.
Očitno je, da zastavljeni vprašanji z neenotonostjo sodne prakse nimata nič skupnega. Vrhovno sodišče bi s podajo svetovalnega mnenja (tj. odgovorom na zastavljeni vprašanji) le uporabilo že ustaljeno sodno prakso in ustrezne razlagalne metode, s čimer bi (nehote) že prejudiciralo končno razsodbo. Ne le, da bi s tem zašlo zunaj pravnega okvira, določenega v četrtem odstavku 206. člena ZPP, temveč bi predvsem postopalo v nasprotju z namenom tega novega instituta, ki se mora v duhu ustavnih procesnih jamstev in ekonomičnosti postopka osredotočiti izključno na razlago pravnih pravil, v funkciji ex ante usklajevanja neenotne sodne prakse višjih sodišč v primerih, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Le taka razlaga je lahko skladna s siceršnjim položajem Vrhovnega sodišča.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00025096
URS člen 19, 21, 34. ZDZdr člen 74, 75.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - oseba z duševno motnjo - pogoji za sprejem - namen in cilj ukrepa - prostorska stiska - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - dopuščena revizija
Namestitev nasprotne udeleženke v zavod, ki ji ne zagotavlja niti osnovnih in minimalnih bivanjskih pogojev, pomenil hud poseg v njeno pravico do varstva osebnostnega dostojanstva.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00024553
OZ člen 179. URS člen 42. ZDLov-1 člen 65. ZDru-1 člen 2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11.
osebnostna pravica - pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - pravno priznana nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dopuščena revizija
Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen v obliki denarne odškodnine po 179. členu OZ. Gre za pravico, katere vrednota se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00069559
URS člen 26, 56. ZZZDR člen 5a, 111. DZ člen 149. OZ člen 52, 101. SPZ člen 49.
javnopravna odškodninska odgovornost države - odsvojitev premoženja otrok - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - prodajna pogodba za nepremičnino - pravilo sočasnosti izpolnitve - razpolagalni in zavezovalni posel - varstvo koristi otroka - dolžna skrbnost - protipravnost ravnanja - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - obstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - zavrnitev revizije
Drugi toženec je opustil svoje dolžno nadzorstvo, zaradi česar mu je tudi mogoče očitati neskrbno ravnanje (protipravnost). Vendar tožnikova škoda iz te protipravnosti ne izvira, ker se nevarnost, ki jo je bil drugi toženec s svojim dolžnim ravnanjem dolžan preprečiti, ni realizirala. Škodo je tožniku s svojim aktivnim in naknadnim ravnanjem povzročila tretje toženka, česar drugi toženec ni mogel in tudi ni bil dolžan predvideti in preprečiti.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00025469
ZIZ člen 281, 281/1, 285, 285/1, 286a, 288, 288/3, 297. URS člen 26, 26/2. ZIZ-A člen 115. ZIZ-J člen 63, 71.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - izvršilni postopek - izvršitelj - protipravno ravnanje izvršitelja - razrešitev izvršitelja - nadzor nad delom izvršitelja - poklicna odgovornost - zavarovanje odgovornosti - sklenitev zavarovalne pogodbe - dopuščena revizija
Razlika med ureditvami skozi čas je v tem, kdaj je moral izvršitelj oziroma kandidat za izvršitelja skleniti zavarovalno pogodbo; v nobenem primeru pa ni smel opravljati službe izvršitelja brez sklenjene zavarovalne pogodbe, kot jo sedaj predpisuje določba prvega odstavka 285. člena ZIZ.
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja opravlja minister, pristojen za pravosodje. V okvir takega nadzora sodi tudi preverjanje, ali ima izvršitelj ustrezno zavarovano svojo poklicno odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00025525
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZIZ člen 10.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - nedovoljena revizija - sklep o zavrnitvi ugovora - načelo enakosti pred zakonom - novela ZIZ-L - protiustavnost - presoja ustavnosti - jezikovna razlaga zakona - namen zakonodajalca - analogija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Kljub temu, da je zakonodajalec razširil možnosti za dopustitev revizije tudi na nekatere postopke, kjer dotlej ni bila uveljavljena, to še vedno ne pomeni, da je revizija vselej dovoljena. ZIZ v 10. členu jasno določa, da je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe v izvršilnem postopku, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.
Upnik in dolžnik, čeprav se nahajata v istem (izvršilnem) postopku, vsebinsko nista v enakem položaju, zato je lahko temu prilagojen tudi (različen) obseg njunega (izrednega) pravnega varstva. Tako je, ker predlagatelj drugega ne ponudi, neutemeljen tudi njegov osrednji očitek, da je že ugotovitev o različnost njunega dostopa do revizijskega sodišča zadostna opora za zaključek o protiustavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00026309
ZŠtip-1 člen 58, 58/7. URS člen 3a, 155. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45, 45/1.
načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizija
Izpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00023652
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLS člen 33, 33/6. URS člen 44.
dopuščena revizija - razpis referenduma - sklep občinskega sveta - splošni ali posamični akt - sodelovanje občanov pri upravljanju javnih zadev - pristojnosti lokalnih skupnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sklep občinskega sveta o razpisu svetovalnega referenduma šteti za posamičen akt iz šestega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi ali za splošni akt.
- Ali odprava sklepa o razpisu svetovalnega referenduma z vprašanjem "Ali ste za to, da se v Občini Ilirska Bistrica postavi sprejemno-registracijski center za migrante?" krši pravice občanov iz 44. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00026069
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-5, 74/1-6. ZSV-UPB2 člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je namestitev nasprotne udeleženke v socialno varstveni zavod, ki ji zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, sprejemljiva z vidika posega v njene ustavne pravice.
URS člen 14, 14/2, 156.. ZUstS člen 23.. ZKP člen 560, 560/2.
postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka - enakost pred zakonom
Določba drugega odstavka 560. člena ZKP je po oceni Vrhovnega sodišča v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj brez razumnega in stvarnega razloga različno obravnava slovenske državljane, ki so bili pred 25. 6. 1991 na območju drugih republik nekdanje Jugoslavije obsojeni s sodbami vojaških sodišč, in slovenske državljane, ki so bili na teh območjih pred navedenim datumom obsojeni s sodbami sodišč splošne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00024598
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367c. ZNP člen 44, 47. URS člen 2, 14, 21, 22, 23, 34, 35, 39, 49, 74. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - delni odvzem poslovne sposobnosti - aktivnosti v zvezi s sodnimi postopki - načelo sorazmernosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči, dovolj konkretiziran in v skladu z načelom sorazmernosti po 2. členu Ustave RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00025609
ZD člen 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 8, 128, 128/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 377, 384. URS člen 14, 22, 23.
veljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - napake volje - sposobnost za razsojanje - zmota - nagib - demenca - odvisnost od alkohola - ugovor zastaranja - dokazna ocena - metodološki napotek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega varstva pravic - dopolnilni sklep o stroških - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
Kljub temu, da je dopolnilni sklep o stroških fizično ločen od odločbe o glavni stvari, saj se nahaja na ločenih listih, ki so bili izdani pozneje in strankama vročeni posebej, še vedno ostaja njen sestavni del v pomenu akcesorne odločbe o stroških, ki je eksistencialno vezana na odločbo o glavni stvari. S tega vidika ni njegov položaj nič drugačen, kot če bi šlo za sklep o stroških, ki bi bil izdan že skupaj z odločbo o glavni stvari. To pomeni, da se z dopolnilnim sklepom postopek ni pravnomočno končal, zato dopolnitev revizije, ki ga izpodbija, ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Odločilno je, da so bili izvedeni dokazi, vključno s tistimi, ki jih izpostavlja revident, v zadostni meri obravnavani, enako kritično in celovito (o)vrednoteni in na temelju logičnih pravil umeščeni v prepričljivo dokazno oceno, ki je revizijski očitki o domnevnih nepravilnostih ne omajejo. Pri tem je treba upoštevati, da sta odločbi nižjih sodišč koherentna celota, zato je treba zaključke sodišča druge stopnje vselej razumeti tudi v povezavi z razlogi iz prvostopenjske sodne odločbe.
lovska družina - članstvo v lovski družini - sprejem v članstvo lovske družine - pravica do združevanja - omejevanje članstva - kategorije članov društva - dopuščena revizija
Kot člani lovske družine v pomenu četrtega odstavka 65. člena ZDLov-1 se ne štejejo tudi tisti častni člani in simpatizerji, ki ne izvajajo lova (in nimajo lovske izkaznice).
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00022797
ZDZdr člen 39, 48, 74, 74/1-6, 75. URS člen 17, 21, 34.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Očitno je, da rešitev, kakršna je vsebovana v izpodbijanih odločbah, posega ne le v človekove pravice nasprotnega udeleženca, marveč tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka. Vsebina te rešitve namreč je, da se v zavod namešča nasilna, nemirna in lahko razdražljiva oseba, ki je že poskusila zadaviti drugega varovanca. Ker je zavod prenatrpan in kadrovsko podhranjen, ta nima druge možnosti, kakor da takšno osebo namesti v jedilnico z dnevnim prostorom, kjer je vrh tega že nameščena postelja druge varovanke.
Odločitev sodišča ne sme biti takšna, da bi na ustavno nedopusten način posegala v kakšno človekovo pravico. Veljati mora ravno nasprotno: sodniško pravo mora uresničevati človekove pravice.
V obravnavani zadevi izpodbijana rešitev, ki sledi stališčem dosedanje sodne prakse ne samo ne ščiti človekovih pravic, marveč jih resno ogroža. Ta nevzdržnost zato v konkretni zadevi terja odstop od dosedanje sodne prakse in iskanje rešitve za zapolnitev izvedbene pravne praznine v tem delu pravnega reda. Doslej je bilo namreč rečeno, da mora problem prezasedenosti rešiti izvršilna veja oblasti. To sicer še vedno drži, a ker tega doslej še ni storila, se mora sodna veja oblasti (vsaj v primeru, kakršen je obravnavani) na to ustrezno odzvati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00023454
URS člen 26.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - trditveno in dokazno breme - kvalificirana protipravnost - pravno stališče sodnika
Odškodninskega tožbenega zahtevka proti državi torej ni mogoče utemeljiti z golim zatrjevanjem, da je sodišče v določeni zadevi razsodilo napačno. Nepravilno odločanje sodišč namreč samo po sebi še ni protipravno v tem smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost tožene stranke. Sodišče ob odločanju o zahtevku za plačilo odškodnine zaradi domnevno nestrokovnega ravnanja sodnika, ne preizkuša ponovno pravilnosti razlogov v zatrjevano protipravni sodni odločbi. Pomembno je le, ali je odločitev izvršilnega sodišča obremenjena s tako hudo kršitvijo, da lahko govorimo že o kvalificirani stopnji napačnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00032953
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 39, 44. ZPP člen 2, 378.
dovoljenost revizije - pravica do popravka - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svobodna gospodarska pobuda - objava popravka - zavrnitev zahteve za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina zahteve za objavo - objava popravka brez sprememb in dopolnitev - načelo dispozitivnosti - vezanost na tožbeni zahtevek
Sodišči nižjih stopnje sta s sprejeto odločitvijo sledili ustaljeni sodni praksi in našli pravo ravnovesje med ustavnimi pravicami, ki so v koliziji.
Vrhovno sodišče nima pomislekov v ustavno skladnost določbe prvega odstavka 27. člena ZMed in njene razlage, kot se je razvila v sodni praksi. Razlaga, za katero se zavzema revident (glede možnosti izpuščanja posameznih stavkov iz besedila popravka s strani sodišča) trči tudi ob načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku.