Ker je bilo najemno razmerje med tožnikom in občino odpovedano in se je tožnik po sodbi dolžan iz stanovanja izseliti, nima pravice do subvencionirane najemnine za neprofitno stanovanje.
Toženka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi, ni izpolnila, zato je dolgovani znesek iz naslova štipendij dolžna vrniti tožnici. Ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo štipendij ugodilo.
Sodišče je tožnika s sklepom pozvalo, naj vlogo dopolni tako, da navede toženo stranko, razloge, zaradi katerih izpodbija odločbo, opredeli tožbeni zahtevek in jo podpiše. Ker tožnik vloge skladno s sklepom v roku ni dopolnil, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
denarna socialna pomoč – vrnitev neupravičeno prejetih sredstev – zastaranje
Ker so bile odločbe o priznanju pravice do denarne socialne pomoči odpravljene s pravnomočno odločbo, je s tem odpadla pravna podlaga za izplačilo denarne socialne pomoči. Toženec je zato dolžan tožniku neupravičeno prejete zneske denarne socialne pomoči vrniti. Ugovor zastaranja je neutemeljen, ker gre za terjatev, ugotovljeno z odločbo pristojnega organa, ki zastara v 10 letih od njene vročitve.
Nakup kurilnega olja ni takšna izjemna okoliščina, ki bi opravičevala dodelitev izredne pomoči, kot so na primer smrt ali elementarne nesreče, zato tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči.
Občina kot tožena stranka v socialnem sporu zaradi dodelitve denarne socialne pomoči sama krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh v sporu.
URS člen 2, 14, 49, 50, 156. ZŠtip člen 8, 8/1, 8/1-5. ZUPJS člen 23, 56, 56/2, 56/4, 62, 62/1, 65. ZUstS člen 21. OZ člen 131, 131/1. ZUP člen 6, 7. Pravilnik o štipendiranju (1993) člen 2, 2/1, 2/1-2. Pravilnik o štipendiranju (1999) člen 2, 2/1, 2/1-1.
državna štipendija – tujec – odškodninska odgovornost
Od začetka uporabe določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, to je 1. 1. 2012, ki je v 23. členu določil, da so do državne štipendije upravičeni le državljani Slovenije, ni več pravne podlage za dodelitev državne štipendije tujcem. Tožnica, državljanka Hrvaške s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je zato upravičena do dodelitve državne štipendije le do 31. 12. 2011, tožbeni zahtevek na dodelitev štipendije za celotno študijsko leto 2011/2012 pa je neutemeljen.
Tožnik ni izkazal, da je začasna odredba, da se mu dodeli denarna socialna pomoč, ki mu s strani toženca ni bila odobrena, potrebna za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, saj je razpolagal z denarnimi sredstvi v znesku 71.7290,00 EUR, od katerih je del v višini 1.829,00 EUR zadržal zase. Terjatev tudi ni verjetno izkazana, saj toženec o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi dodelitve denarne socialne pomoči sploh še ni odločil, pogoji za tožbo zaradi molka organa pa niso izpolnjeni. Zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.
ZSDP člen 72, 73. ZDoh-2 člen 18, 44, 44/1, 44/1-3, 45.
otroški dodatek – bruto dohodek
Tožničin mož dela v tujini, kjer prejema bruto plačo brez povračil stroškov prehrane in prevoza na delo. Pri vštevanju dohodkov po 73. členu ZSDP se upoštevajo celotni bruto dohodki, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, ne glede na to, če zavezanec, ki je v delovnem razmerju v tujini, ne prejema povračil stroškov prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela. Zato je toženec pri ugotavljanju dohodka za priznanje pravice do otroškega dodatka pravilno upošteval dohodek tožničinega moža v bruto znesku, brez zmanjšanja za stroške malice in prevoza, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica.
Čeprav tožničin mož kot lastnik podjetja posluje z izgubo, ne gre za razloge, na katere ne more vplivati, zato je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči le zase in za otroke, ne pa tudi za moža.
Zoper dokončno odločbo (o priznanju pravice do znižanja plačila vrtca) je socialni spor dopusten v roku 30-tih po vročitvi odločbe. Ker gre za materialni prekluzivni rok, ga sodne počitnice ne podaljšajo.
ZSDP člen 66, 66/1, 67, 72, 73, 74, 88, 102. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
otroški dodatek – bruto dohodek družine – študentsko delo – preživnina
Ker se v bruto dohodek družine vštevajo prejemki učencev in dijakov, prejetih preko pooblaščenih organizacij, zmanjšani za normirane stroške, je toženec pri določitvi bruto dohodka družine za dodelitev otroškega dodatka utemeljeno upošteval plačilo, ki ga je tožničina hči prejela za delo preko študentskega servisa. Ker se med bruto dohodek družine upoštevajo tudi nadomestila preživnin, je toženec pri njegovem izračunu pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo je za tožničino hčer izplačal jamstveni sklad.
ZSV člen 19, 23, 31b. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 5, 5/1, 5/2, 6, 6/1, 6/2, 7.
denarna socialna pomoč – izredna denarna socialna pomoč – premoženje – nepremičnina – materialna ogroženost
Ker je tožnik lastnik hiše, v kateri ne prebiva, in katere vrednost je presegala znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki je znašal 13.608,00 EUR), ni upravičen do denarne socialne pomoči.
Pri tožniku stanja, nastalega zaradi plačila poračuna električne energije v znesku 313,96, EUR, za katerega je prejel tudi občinsko denarno pomoč v znesku 190,00 EUR, ob tem, da je bil lastnik hiše, v kateri ni bival, v vrednosti 97.075,15 EUR, ni mogoče opredeliti kot materialne ogroženosti, zato ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči.
Toženka z delnim plačilom dolga (iz naslova neupravičeno prejetega otroškega dodatka) v višini glavnice, ni poplačala glavnice, temveč le do trenutka plačila natekle zakonske zamudne obresti, šele na to se je do višine delnega plačila začela poplačevati glavnica. Zato je toženka dolžna tožnici plačati še preostalo glavnico, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva delnega plačila.
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, je sodišče ob pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženec dolžan na podlagi sklenjene poravnave tožniku vrniti dolg iz naslova štipendij, ki jih je toženec, ker ni dokončal šolanja, prejel neupravičeno.
Ker je tožnik vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči vložil dne 6. 12. 2006, mu denarna socialna pomoč pripada od 1. 1. 2007 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu denarna socialna pomoč dodeli že za čas od 1. 9. 2006 do 31. 12. 2006.
Tožniku je bila denarna socialna pomoč zaradi namenske porabe sredstev utemeljeno dodeljena v funkcionalni obliki (boni, naročilnice, plačila računov), zato je tožbeni zahtevek na izplačilo denarne socialne pomoči v denarju neutemeljen.
ZPP člen 105a, 141, 142, 277, 318. OZ člen 190, 193. ZZZPB člen 54, 54/1. Pravilnik o štipendiranju člen 41, 44.
vrnitev štipendije – zamudna sodba – sodne takse za pritožbo
Ker je bila tožba toženki pravilno fiktivno vročena, pa nanjo v roku 30 dni ni odgovorila, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženka dolžna tožnici vrniti neupravičeno prejete republiške štipendije.
Toženka je otroški dodatek v višjem znesku prejemala neupravičeno, ker je bila odločba o višjem znesku otroškega dodatka z dokončno in pravnomočno odločbo odpravljena in ji je bil priznan nižji znesek otroškega dodatka. Ker toženka ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je dolžna neupravičeno prejete zneske otroškega dodatka vrniti tožnici.