ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 24, 51, 51/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. ZDavP člen 268. ZUP člen 169, 179.
znižanje plačila vrtca - upoštevanje dohodka - znesek splošne olajšave - upoštevanje dohodka iz predpreteklega leta
Ker tožnica v preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, kar izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), ji ni bila izdana odločba o dohodnini. Zato je nepravilna odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o upravičenosti do znižanja plačila vrtca upoštevala dohodke iz odločbe o odmeri dohodnine iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je namreč potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, ne glede na to, ali so podatki razvidni iz odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih iz uradnih evidenc DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev.
Tožnica v tem sporu zahteva ugotovitev, da se v pokojninsko osnovo vštevajo plače oz. nadomestila plače za določeno obdobje. Tožnica nima pravnega interesa za vodenje socialnega spora, saj sploh ne gre za uveljavljanje katere od pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O pravici do starostne pokojnine in o njeni višini je bilo odločeno z odločbo, pokojnina pa je bila odmerjena od pokojninske osnove, oblikovane na podlagi povprečja plač in nadomestil iz določenega časovnega obdobja. V kolikor bi tožnica štela, da je bila starostna pokojnina odmerjena od nepravilne pokojninske osnove, bi lahko vložila pritožbo v upravnem postopku ter nato zoper dokončno odločbo sprožila še socialni spor. Ker tega ni storila, višine starostne pokojnine, ki je odmerjena v dokončni in pravnomočni odločbi, z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom za vštetje plač za določeno obdobje v pokojninsko osnovo ni mogoče spremeniti. Z vodenjem predmetnega spora si torej pravnega položaja ne more izboljšati, zato je njeno tožbo, v skladu z 274. čl. ZPP, potrebno zavreči.
družinska pokojnina - zavrženje nove zahteve - pravnomočna odločba - nova zahteva - otrok - popolna nezmožnost za delo
Že v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem upravnem postopku, ni bilo dokazano, da bi pri tožniku zaradi Fabryeve bolezni do materine smrti, ko je dopolnil že 31 let starosti, bila podana popolna nezmožnost za delo, ki je eden od bistvenih pogojev za pravico do družinske pokojnine na strani zavarovanega družinskega člana. Za popolno nezmožnost za delo pri otrocih, kot zavarovanih družinskih članih namreč glede na 121. člen ZPIZ-1 šteje nezmožnost za samostojno življenje in delo. Ob razpoložljivi medicinski in drugi listinski dokumentaciji v upravnem spisu je zato dovolj podlage za zaključek, da je v obravnavanem primeru izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP-a, na podlagi katerega je bila v obravnavanem predsodnem postopku tožnikova nova zahteva za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojni materi z izpodbijanima upravnima aktoma zakonito zavržena.
Za spor o vračilu republiške štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
Toženka je s strani tožeče stranke dobila štipendijo za šolanje na srednji šoli. Toženka šolanja ni dokončala. Pravdni stranki sta svoje razmerje, izhajajoč iz dodeljene štipendije, nastalo zaradi nedokončanja šolanja toženke, pogodbeno uredili s sklenitvijo poravnave, v kateri se je toženka zavezala, da bo to, kar je od tožeče stranke neupravičeno prejela, vrnila. Ker toženka ni poravnala svojih obveznosti, je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačanih štipendij utemeljen.
zavrženje tožbe - rok za vložitev pritožbe - štipendija - nepristojno sodišče - odvetnik - očitna pomota - pooblaščenec odvetnik - prepozna tožba
Ker je bila tožba vložena po izteku zakonskega roka, jo je potrebno zavreči.
Vrhovno sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
denarna socialna pomoč - zavrženje tožbe - dokončna odločba
Tožnik sodišču prve stopnje, kljub pozivu, ni posredoval dokončne odločbe. V pritožbi tudi sam pojasnjuje, da drugostopenjska odločba v zvezi z pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo še ni bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 72. člena ZDSS-1, mora stranka najprej izčrpati redne upravne poti pred upravnimi organi, šele nato lahko uveljavlja sodno varstvo. Tožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, je bila tako preuranjena, zato jo je bilo potrebno zavreči.
Ker je toženka neupravičeno prejela otroški dodatek, do katerega ni bila upravičena, je neupravičeno pridobljene zneske otroškega dodatka dolžna vrniti tožnici na podlagi 190. člena OZ.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47.a.
izvedenina - izvedenec - nagrada
V predmetni zadevi gre za izdelavo manj zahtevnega izvida in mnenja, saj je zahtevnost izvida in mnenja opredelila izvedenka sama pri izdelavi pisnega izvida in mnenja. Zato izvedenki pripada za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja, ki je manj zahtevno, 92,00 EUR in ne 138,00 EUR.
denarna socialna pomoč - odprava dokončne odločbe - vrnitev preveč plačanega zneska
Za odločanje organa pri priznavanju pravice do denarne socialne pomoči je bistveno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času vodenja postopka na prvi stopnji. Organ bi zato moral ugotoviti dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter šele nato odločiti, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje denarne socialne pomoči v višjem znesku. V sporni zadevi organ tega očitno ni storil, saj je odločbo izdal kljub temu, da tožnik še ni predložil vseh potrebnih dokazil. Tožniku zaradi nepredložitve dokazov ni mogoče očitati, da je podatke prikazoval lažno, ali da jih je zamolčal ali da je sporočil neresnične podatke, ali da je šlo za neko drugo nedovoljeno ravnanje upravičenca. V tem primeru tožena stranka za odpravo dokončne odločbe ni imela pravne podlage v tretjem odstavku 39. člena ZSV (po katerem, Center za socialno delo odločbo odpravi, če ugotovi, da je upravičenec podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal, ali je sporočil neresnične podatke že pred oziroma ob izdaji odločbe, s katero mu je bila dodeljena denarna socialna pomoč, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega, nedovoljenega ravnanja upravičenca).
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Tožnica je še nadalje zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času. Pri njej ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi zahtevale še časovno omejitev v smislu tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po kateri ne bi bila več zmožna za delo s polnim delovnim časom, lahko pa bi opravljala določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Zato tožbeni zahtevek, da se ji poleg že priznanih omejitev prizna tudi pravica do dela v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine, ni utemeljen.
državna štipendija - poravnava - odpis dolga - neupravičena obogatitev
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Prav tako do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni dokončala študija oz. zadnjega letnika na fakulteti, za katerega ji je bila dodeljena štipendija. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. Zato ni mogoče uporabiti instituta o možnosti odpisa dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju, saj navedeni zakon ne predstavlja materialnopravne podlage v konkretni zadevi.
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
Ker lastni dohodek, ki ga prejema tožnica (pokojnina), presega minimalni dohodek, tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči.
V času odločanja prvostopnega organa je imela tožnica prihranke na bančnem računu. Prostemu preudarku CSD je prepuščeno, ali bo te prihranke upošteval pri določitvi minimalnega dohodka za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Tožničini prihranki so presegali znesek 500,00 EUR, kar pomeni, da jih je tožena stranka utemeljeno upoštevala pri določitvi lastnega dohodka za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. V primeru, da je kasneje prišlo do spremembe na bančnem računu, torej do znižanja lastnega dohodka, pa ima tožnica možnost, da ponovno uveljavlja priznanje pravice do varstvenega dodatka.
subvencija mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - subvencioniranje tržnega najema stanovanj - javni poziv - rok - vrnitev v prejšnje stanje - materialni rok - procesni rok - rok za vložitev vloge za subvencijo
Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke, da se vloga tožnika za odobritev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranja prvega najema stanovanj po javnem pozivu za določeno leto zavrže, je bistveno vprašanje, ali je z zamudo roka, določenega v javnem pozivu, tožnik izgubil pravico do vložitve vloge za odobritev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj, saj pride institut vrnitve v prejšnje stanje v poštev samo pri zamudi procesnih rokov.
Materialni roki, ki določajo, kdaj oz. do kdaj je mogoče uveljaviti kakšno pravico, so določeni v materialnem predpisu, na katerem temelji uveljavljani zahtevek. V konkretnem primeru je materialni predpis Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (ZNSNS), ki pa roka za vložitev vloge za subvencijo ne določa. To pa pomeni, da rok, ki je določen z javnim pozivom za dodelitev subvencij, ki po svoji pravni naravi ni predpis, ni materialni rok. Zato je tožena stranka z izdajo izpodbijanih odločb, ne da bi odločila o tožnikovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kršila pravila postopka (ZUP), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanih odločb. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno upravno odločanje, utemeljen.
izredna denarna socialna pomoč - dodeljevanje in izplačevanje denarne socialne pomoči
Ker tožnik izredne denarne socialne pomoči in dodeljenih sredstev (v višini 150,00 EUR) ni porabil za namen adaptacije stanovanja, torej za namen, za katerega mu je bila namenjena, je to razlog, zaradi katerega glede na 3. odstavek 31. c člena ZSV, tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 18 mesecev. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
invalidnost - invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Tožnik uveljavlja telesno okvaro po hujših stanjih po infarktu miokarda. Tožnik je uvrščen v I. funkcijski razred po klasifikaciji NYHA, pri njem okvara srčne funkcije ni podana v takšni stopnji, da bi bilo pri njem po Seznamu telesnih okvar mogoče ugotoviti telesno okvaro in mu zanjo priznati pravico do invalidnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do invalidnine za 60 % telesno okvaro, ni utemeljen.
ZUPJS člen 7, 10, 10/1, 12, 12/1, 14, 15, 15/1, 51, 16, 16/1, 16/5. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 4, 15.
otroški dodatek - subvencija za plačilo vrtca - skupni dohodek družine - način upoštevanja dohodka
Iz določbe drugega odstavka 15. člena ZUPJS izhaja, da se v primeru, ko podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto med odločanjem niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto. V času odločanja tožena stranka ni razpolagala s podatkom iz odločbe o odmeri dohodnine ali podatkom iz davčnega obračuna akontacije dohodnine o višini dohodka zakonca tožnice za preteklo leto. Zato je utemeljeno uporabila podatek za predpreteklo leto. Tožena stranka je tako v izpodbijanih odločbah v skupni dohodek družine na pravilen način upoštevala dohodek iz dejavnosti zakonca tožnice v predpreteklem letu. Posledično tožničin tožbeni zahtevek na priznanje višjega otroškega dodatka in višje subvencije za plačilo vrtca za vtoževano obdobje ni utemeljen.
ZSDP člen 65. ZUPJS člen 13, 14, 15, 16, 22. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 15, 15/1, 15/4, 15/5.
otroški dodatek - dohodek - samostojni podjetnik - dohodek iz dejavnosti
V petem odstavku 15. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika je določeno, da se za osebo, ki je šele začela opravljati dejavnost, upošteva obdobje od prvega dne v mesecu, v katerem se je vpisala v poslovni register Republike Slovenije ali drug ustrezni razvid do 1. aprila naslednjega leta. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da bi bilo potrebno dohodek iz dejavnosti upoštevati tako, da bi se upošteval le njegov realni prihodek, temveč je potrebno kot fiktivni dohodek upoštevati 75 % bruto minimalne plače v skladu z določbo 14. člena ZUPJS. Zato je tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka tožnice v zvezi z dohodkom tožničinega moža (samostojnega podjetnika) pravilno ravnala, ko je pri upoštevanju tožnikove dejavnosti upoštevala 75 % bruto minimalne plače.
Namen samega izračuna dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka je v tem, da se ugotovi dejanski materialni položaj posameznika in družine, torej kakšen dohodek ima družina na razpolago v času vložitve vloge in s čimer naj bi družina razpolagala tudi v bodoče, da se lahko pravilno, ob upoštevanju njenega materialnega položaja, določi upravičenost do otroškega dodatka in s tem tudi sama višina otroškega dodatka v posledici razvrstitve v posamezni dohodkovni razred.
ZSV člen 18.a. Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika člen 3, 5.
družinski pomočnik - pravica do izbire družinskega pomočnika
V zvezi s priznanjem pravice do družinskega pomočnika ni pomembno, na kakšen način in kdaj je nastala funkcionalna prizadetost, torej ali je nastala v otroški oz. mladostni dobi ali pa kasneje. Za priznanje pravice do družinskega pomočnika je bistveno, da je funkcionalna prizadetost nastala, pri čemer vzrok zanjo ni relevanten. Relevantno pa je, v kakšnem obsegu se neka funkcionalna prizadetost izkazuje, to je, da funkcionalna prizadetost med drugim dosega stopnjo težke motnje v duševnem razvoju, oz. da gre za osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, zato njegov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do družinskega pomočnika, ni utemeljen.