Toženec je prejemal republiško štipendijo za šolanje na srednji šoli. Svojih obveznosti iz štipendijske odločbe ni izpolnil, zato sta pravdni stranki sklenili poravnavo, v kateri sta se dogovorili, da je toženec dolžan štipendijo vrniti, če ne predloži dokazilo o dokončanju letnika, za katerega je prejemal štipendijo v spornem šolskem letu. Tožnik takšnega dokazila ni predložil, zato je na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ dolžan tožeči stranki povrniti vtoževani znesek (neupravičeno prejete zneske štipendije).
Za spor o vrnitvi neupravičeno izplačanih zneskov štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
ZSV člen 21, 24, 24/1, 24/2, 24/2-3. ZZZPB člen 16.
denarna socialna pomoč - brezposelna oseba - prijava na zavodu
Tožnik v času izdaje upravne odločbe prve stopnje ni bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, čeprav bi se po določbi 16. člena ZZZPB lahko štel za brezposelno osebo. To na podlagi 1. odstavka 24. člena ZSV v zvezi s 3. alineo 2. odstavka 24. člena ZSV predstavlja krivdni razlog na strani tožnika, zaradi česar do denarne socialne pomoči ni upravičen.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrnitev dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da se glede spornega dejstva, od kdaj dalje je pri tožnici podano takšno zdravstveno stanje, da ji gre pravica do pomoči in postrežbe, zaslišita dve priči in postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče prve stopnje teh predlaganih dokazov ni izvedlo. V okviru dokaznega postopka je zaslišalo patronažno sestro in osebno zdravnico tožnice. Na glavni obravnavi je ostale dokazne predloge tožeče stranke zavrnilo kot nepotrebne. V sodbi ni navedlo vsebinskih razlogov za zavrnitev predlaganih dokazov. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave v postopku oz. kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Tožnica je prejela preveč izplačan varstveni dodatek. Prejela je nekaj, do česar ni bila upravičena, zato mora to v skladu z določbami 190. člena OZ vrniti.
Zastaranje se po 365. členu OZ pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Takšno upnikovo dejanje je v danem primeru vročitev odločbe toženke, s katero je ta od tožnice zahtevala izpolnitev obveznosti, zato so zastarale vse tiste terjatve, ki so bile na dan vročitve odločbe zavarovancu starejše od treh let.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 117. ZDSS-1 člen 72, 72/2.
zavrženje tožbe - molk organa
Glede na 72. člen ZDSS-1 je izpodbojno tožbo v socialnem sporu mogoče vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega posamičnega upravnega akta. Glede na 2. odstavek istega člena ZDSS-1 sme stranka sicer tožbo vložiti tudi v primeru t.i. molka organa, če pristojni drugostopenjski organ upravnega akta o pritožbi ni izdal v zakonitem roku, vendar le pod pogojem, če ga niti na novo zahtevo stranke ne izda v nadaljnjih 7 dneh. Poziv stranke, da pristojni organ odloči o rednem pravnem sredstvu v predsodnem upravnem postopku, je procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v socialnem sporu. Ker tožnik navedenega dokazila, kljub pozivu, ni predložil, je tožba v obravnavani zadevi zakonito zavržena.
ZSDP člen 80, 91, 91/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 6, 6/1, 6/2.
dodatek za nego otroka - bolezenska stanja - dolgotrajno hudo bolan otrok - seznam hudih bolezni
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo, temveč je pri ugotovitvi o tem, ali določen otrok potrebuje posebno nego in varstvo in so zaradi takšne nege in varstva povečani življenjski stroški družine, potrebno upoštevati vsak konkreten primer posebej, torej tudi primer, ki ni posebej naveden v Seznamu hudih bolezni.
Ključno za presojo v predmetnem sporu, v katerem se presoja, ali je tožnik upravičen do dodatka za nego otroka, je vprašanje, ali je otrok dolgotrajno hudo bolan v skladu s 6. členom Pravilnika, torej otrok, pri katerem je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oz. ali gre za otroka s takšno boleznijo, ki zahteva zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. To pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je v stanovanju svojih staršev v kraju študija bivala že od 1. 10. 2012. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je že z začetkom študijskega leta (na dan 1. 10. 2012) bival na začasnem naslovu, zato je že na ta dan izpolnjeval pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Res je šele 14. 1. 2013 prijavil začasno prebivališče, vendar ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz Javnega poziva za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Zato za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču, in sicer na prvi dan začetka šolskega oz. študijskega leta 2012/2013 oz. najkasneje tri dni po začetku šolskega oz. študijskega leta, zaradi česar tožniku, ki potrdila ni predložil, neutemeljeno ni priznala dodatka za bivanje.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16. ZUJF člen 148. ZDoh-2 člen 133.
pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).
Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).
denarna socialna pomoč - izbris iz evidence brezposelnih oseb - brezposelna oseba
Z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb je prišlo do izključitvenega razloga iz 24. člena ZSV, zaradi katerega tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. Po prvem odstavku te določbe do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Eden izmed takih razlogov pa je tudi neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo (tretja alineja drugega odstavka 24. člena ZSV).
Zoisova štipendija - prva pridobitev - pogoji - nadaljnje prejemanje
Tožnica je štipendistka, ki je prejemala Zoisovo štipendijo in ne nova štipendistka, ki prvič uveljavlja pravico do Zoisove štipendije. Tožena stranka zaradi nepravilnega materialnopravnega stališča ni presojala, ali tožnica kot prejemnica Zoisove štipendije izpolnjuje predpisane pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije v spornem šolskem letu. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi (o zavrnitvi tožničine vloge za dodelitev Zoisove štipendije) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.
ZSVarPre člen 12, 20, 49, 50, 51, 51/2, 66, 68. ZUP člen 253. ZZSV člen 3. DIU12 člen 4, 4/7.
varstveni dodatek - lastni dohodek - višina
Tožnica je bila na podlagi 2. odstavka 51. člena ZSVarPre (po katerem se višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena ZSVarPre in ima lastni dohodek, določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom) upravičena do varstvenega dodatka v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek in njenim lastnim dohodkom, kot je pravilno ugotovil prvostopenjski upravni organ.
varstveni dodatek - višina - samska oseba - lastni dohodek
Zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo drugostopenjske dokončne odločbe tožene stranke ter na priznanje višjega varstvenega dodatka, bi bilo mogoče preizkusiti le, če bi bila nedvoumno in prepričljivo ugotovljena višina tožničinega lastnega dohodka v pravno relevantnem obdobju, na podlagi katerega ji je tožena stranka odmerila varstveni dodatek. Ker prvostopenjsko sodišče razen vpogleda v priloge ter listine upravnega spisa drugih dokazov ni izvedlo, je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal z dovoljenjem za souporabo stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču, zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je sicer dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar opustitev te dolžnosti pomeni prekršek iz 25. člena ZPPreb UPB1, ki se kaznuje s predpisano globo, ne pa izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
S tem, ko je tožnica že v vlogi za priznanje pravice do Zoisove štipendije dne 1. 8. 2012 navedla, da se bo izobraževala in tudi stanovala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da ima s 5. 10. 2012 prijavljeno začasno prebivališče v kraju študija, so bili izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
denarna socialna pomoč - izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Dodelitev izredne denarne socialne pomoči je namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Takšni izredni stroški pa so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek.
Tožničina vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči je pravilno zavrnjena, ker je tožnica v vlogi zaprosila za kritje izdatkov za zdravstvene namene in premostitev sedanje materialne ogroženosti, kar je namen dodelitve denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, izredna denarna socialna pomoč pa temu ni namenjena.
subvencioniranje najemnine - popolnost vloge - zavrženje vloge - predsodni postopek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč je transfer iz javnih sredstev, o katerem odloča in dajatev izplačuje CSD, zato za tovrstni prejemek ni dovoljeno zahtevati posebnega potrdila (66. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora podatke o denarnih nakazilih v skladu s 139. členom ZUP pridobiti po uradni dolžnosti od nosilca. Zato v obravnavanem predsodnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge za priznanje pravice do subvencionirane najemnine po 67. členu ZUP.