izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - samska oseba
V skladu s tretjim oziroma petim odstavkom 33. člena ZSVarPre lahko samska oseba, ki je upravičena do varstvenega dodatka, v enem koledarskem letu prejme izredno denarno socialno pomoč le v višini enega minimalnega dohodka ter le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka, kot npr. za naravne nesreče, poplave, ipd.. Obutev, električni bojler, radiatorji in kurilno olje, za katere je tožnik uveljavljal izredno denarno socialno pomoč, so trajne potrošne dobrine, ki so zajete v varstvenem dodatku (ki ga tožnik že prejema) in zato zanje v skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZSVarPre ni mogoče dodeliti izredne denarne socialne pomoči.
Tožnica z lastnim dohodkom izrednih stroškov za ogrevanje ni zmožna pokriti, ogrevano stanovanje pa ji tudi ni zagotovljeno s pogodbo o preužitku. V osnovni preužitkarski pogodbi, sklenjeni med tožnico in njeno hčerko, je sicer bila določena obveznost ogrevanja hiše, vendar je ta obveznost zaradi nemožnosti izpolnjevanja in spremenjenih okoliščin na strani prevzemnice odpadla in tako tožnica s služnostno pogodbo nima več zagotovljenega ogrevanja stanovanja. Zato je upravičena do izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov ogrevanja.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - SOCIALNO VARSTVO
VSL0066200
ZST-1 člen 11, 11/1. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/3.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje - odločba Ustavnega sodišča - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP - stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - višina minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - kreditna obveznost
Kreditna obveznost se ne upošteva pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje. Pravno upošteven je torej dohodek (pokojnina), čeprav je zmanjšan za obroke kredita, plačilu katerih se je dolžnik prostovoljno podredil.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 10. 2. 2015 utemeljeno zavrglo, saj ta ni bila popravljena v skladu z zahtevo iz sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 12. 2. 2015. Tožnik namreč v vlogi ni navedel ne tožene stranke ne tožbenega zahtevka.
Tožeča in tožena stranka sta se s poravnavo dogovorili, da bo tožena stranka, zato ker ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, vrnila tožeči stranki neupravičeno prejete zneske republiške štipendije v 24 mesečnih obrokih. Ker tožena stranka obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o poravnavi, ni izpolnila, vtoževani znesek pa ustreza seštevku zapadlih neplačanih obrokov po navedeni poravnavi, je tožbeni zahtevek na vračilo neupravičeno prejetih zneskov republiške štipendije utemeljen.
Skladno s 335. členom ZPP mora vsaka pritožba med drugim obsegati tudi podpis pritožnika. Podpis pritožnika je bistvena sestavina pritožbe in je pritožba, ki podpisa nima, nepopolna. Ker je tožnica vložila pritožbo, ki ni bila lastnoročno podpisana, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot nepopolno (1. odstavek 343. člena ZPP).
obnova postopka - ničnost odločbe - obnovitveni razlog
V konkretni zadevi ni podan noben od taksativno določenih razlogov iz 267. člena ZUP/86, v katerih se odločba izreče za nično, niti ni verjetno izkazan obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP/86 (ni bilo navajano takšno novo dejstvo ali nov dokaz, ki ne bi bil znan ali uporabljen že v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku) ne obnovitveni razlog iz 7. točke 249. člena ZUP/86 (odločbe ni izdala oseba, ki takšne pravice ne bi imela), zaradi katerih bi bila mogoča obnova postopka, končanega s pravnomočno zavrnilno odločbo z dne 10. 6. 1994 (v zvezi s denarnim nadomestilom za čas brezposelnosti). Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih aktov, s katerima sta bila zavrnjena zahteva za ugotovitev ničnosti odločbe in predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo z dne 10. 6. 1994, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 177, 177/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum - tuj nosilec zavarovanja
Tožnik ne izpolnjuje pogojev po določbi 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino za priznanje pravice do pokojnine, upoštevaje dobo, dopolnjeno v Bosni in Hercegovini in dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji. Ker je bila tožniku slovenska pokojninska doba upoštevana pri ugotovitvi pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine v Bosni in Hercegovini, in je bila samostojna invalidska pokojnina v Bosni in Hercegovini odmerjena tudi ob upoštevanju slovenske pokojninske dobe, to pomeni, da tožnik na podlagi iste pokojninske dobe ne more hkrati uživati dveh pokojnin, priznanih na podlagi istih obdobij zavarovanja.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožnici. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnica je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožnici povrniti nastale stroške postopka.
Toženec je pri izračunu minimalnega dohodka tožnice in uporabnikov stanovanja upošteval vseh pet uporabnikov stanovanja, kot jih je tožnica uveljavljala z vlogo. Ugotovljeni dohodek uporabnikov stanovanja, upoštevajoč pet oseb, presega cenzus, določen za pridobitev subvencije najemnine za neprofitno najemnino. Zato tožnica ni upravičena do subvencionirane najemnine.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2, 28/2-11, 28/2-12.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – upravičenost do denarne socialne pomoči – razlogi, ki izključujejo upravičenost do denarne socialne pomoči – prestajanje zaporne kazni – pripor – domneva nedolžnosti
Osebo v priporu ščiti domneva nedolžnosti, ki se lahko razteza tudi preko meja kazenskega postopka. Pritožnika do morebitne pravnomočne obsodilne sodbe ni moč (o)kriviti, da je sredstva za preživljanje izgubil iz razlogov na svoji strani. Ker prihodki pritožnika ne dosegajo 269,20 EUR in niso podani razlogi iz 1. odstavka 28. člena ZSVarPre, bi bil pritožnik upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči, če bi zanjo zaprosil, s tem pa je utemeljen tudi njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - samska oseba
Polnoletnega invalidnega otroka je kljub temu, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu svojih staršev, dejansko pa je nastanjen v centru, potrebno upoštevati kot samsko osebo. Pri ugotavljanju materialnega položaja ni mogoče upoštevati njegovih staršev, ki po noveliranem 123. členu ZZZDR, kljub podaljšani roditeljski pravici, nista več dolžna preživljati odraslega, polnoletnega invalidnega sina. Prav z novelo ZZZDR je bilo staršem nepreskrbljenega polnoletnega otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju odpravljeno breme preživljanja.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-11/07-45 z dne 13. 12. 2007 med drugim izreklo, da Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ni v skladu z ustavo (2.tč. izreka) ter Državni zbor RS hkrati zavezalo, da ugotovljeno neskladje odpravi v roku enega leta po objavi odločbe v ne opravičuje, da bi sodišče konkretno zadevo lahko presojalo po protiustavnih zakonskih podlagah. Materialno pravo je dolžno uporabiti ob ustrezni ustavno skladni razlagi. Torej v predmetni zadevi tako, da je pri odločanju o oprostitvi plačila institucionalnega varstva, potrebno polnoletnega invalidnega otroka šteti za samsko osebo.
Tožnici v spornem obdobju, ko je bila na študijski izmenjavi v okviru programa izmenjave, ne pripada dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča poleg Zoisove štipendije, saj je tožnica za isti namen prejela posebna sredstva, ki krijejo tudi stroške bivanja v tujini. Tožnica namreč v spornem obdobju ni bivala in se izobraževala na fakulteti, za kar bi ji pripadal dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, temveč se je v tem obdobju sicer izobraževala izven kraja svojega stalnega prebivališča (v tujini), za kar pa so ji bila odobrena posebna sredstva za kritje stroškov potovanja in bivanja v tujini.
Zgolj zaradi dejstva, da tožničina mladoletna otroka na dan 1. 1. 2013 v Republiki Sloveniji nista imela prijavljenega začasnega niti stalnega prebivališča, temveč šele na dan 4. 1. 2013, ob izpolnjevanju vseh ostalih materialnih pogojev pravica do otroškega dodatka v predsodnem postopku ni bila zakonito zavrnjena. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta utemeljeno odpravilo in tožnici od 4. 1. 2013 do 30. 4. 2013 za oba otroka zakonito priznalo pravico do otroškega dodatka.
V prvem odstavku 299. člena OZ je določeno, da dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. ZŠtip, ki je veljal v spornem obdobju, v drugem odstavku 45. člena določa, da se državne štipendije in Zoisove štipendije izplačujejo mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačujejo. Tožena stranka bi morala tožniku prvi znesek državne štipendije, ki pripada tožniku od 16. 11. 2013, izplačati že za čas od 1. 11. 2013, in sicer najkasneje 15. dne v mesecu decembru 2013. Ker tega ni storila, je bila v zamudi, ki je trajala do izplačila zneska, to je do 8. 8. 2014. Glede na določbo drugega odstavka 45. člena ZŠtip je do zamude prišlo 16. 12. 2013, saj se štipendija izplačuje za pretekli mesec. Zato je tožnik do zakonskih zamudnih obresti upravičen od tega dne dalje.
Drugi odstavek 15. člena ZUPJS, ki določa način upoštevanja dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, je potrebno pravilno razlagati in uporabiti tako, da se primarno upoštevajo podatki o dohodku iz preteklega leta 2013 (glede na v letu 2014 vloženo zahtevo za oprostitev plačila institucionalnega varstva) in ne predpreteklega leta, kot v predsodnem postopku. Pri tem ni bistveno, da informativni izračun ali odločba o dohodnini do dneva izdaje prvostopenjskega upravnega akta v mesecu marcu 2014 še ni bila izdana, saj so zavezanci podatke za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca meseca januarja tekočega leta.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožniku. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožniku povrniti nastale stroške postopka.
vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - pogodba o poravnavi
Tožeča in tožena stranka sta sklenili poravnavo, v kateri sta ugotovili, da je bilo toženi stranki denarno nadomestilo izplačano v času, ko ni bila več prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Zato bi morala nastali dolg poravnati v šestih mesečnih obrokih. Ker tožena stranka obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o poravnavi, ni izpolnila, vtoževani znesek pa ustreza seštevku zapadlih neplačanih obrokov po navedeni poravnavi, je tožbeni zahtevek za vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova brezposelnosti utemeljen.
SOCIALNO VARSTVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060775
ZZZDR člen 124, 124/2, 125, 125/1, 133. OZ člen 125, 125/2. ZSV člen 5, 100. ZPP člen 188, 214, 214/2, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-15.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja staršev – preživninska obveznost otrok – neizpolnjevanje preživninske obveznosti iz neupravičenega razloga – plačilo socialno varstvene storitve – plačilo storitve institucionalnega varstva – oprostitev plačila – zavezanec za plačilo – upravni postopek – pravdni postopek – inter partes učinki pogodbe – postopek v sporih majhne vrednosti – delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – domneva priznanja nezanikanih dejstev – dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasnost predložitve dokazov
Center za socialno delo v upravnem postopku odloči zgolj o (delni) oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva, medtem ko je vprašanje, ali dolžnost preživljanja staršev sploh obstaja, stvar pravdnega postopka.
znižanje plačila vrtca - dohodek - dobiček od kapitala
V skladu s 13. členom ZUPJS je dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dopustno zmanjšati le za izplačane preživnine in periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, pa ni začela prejemati drugih periodičnih prejemkov (kot na primer plače, pokojnine, preživnine, rente in drugih dohodkov, ki se prejemajo v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih). Med te izdatke oz. prejemke ni mogoče uvrstiti izgube na kapitalu tožnika za odsvojeno nepremičnino (ugotovljene v davčnem postopku kot razlike med nabavno in prodajno vrednostjo zaradi upoštevanja investicijskih in vzdrževalnih stroškov).
ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev upošteva premoženje. V 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a je določeno, da se med drugim v premoženje štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugačnem računu, kadar ne predstavljajo dohodka iz 1. odstavka 12. člena istega zakona, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v premoženje ne more biti vštet znesek na varčevalnem računu, če je vključen že v znesek prejemka iz naslova dohodka.