URS člen 2, 50.. ZUPJS člen 7.. ZSVarPre člen 8, 23, 23/1, 38, 72.
materialni položaj - dohodek družine - pravica do varstvenega dodatka - enkratno izplačilo varstvenega dodatka - plačilo za nazaj
Glede na odločitev upravnih organov in sodišča v konkretni zadevi ter predvsem na stališče v Ustavni odločbi z dne 6. 5. 2021 je ugotoviti, da sporni znesek sredstev na transakcijskem računu v višini 1.725,09 EUR na dan 28. 12. 20119 ni mogoče upoštevati niti kot premoženje oziroma prihranke, niti kot občasni periodični dohodek po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre v znesku 743,67 EUR. Sporni znesek 2.621,00 EUR11 predstavlja za nazaj izplačan varstveni dodatek. Upoštevajoč ugotovitev Ustavnega sodišča RS, se v dohodek upošteva samo pravica, ki je v vrstnem redu pred uveljavljano pravico. Stališče, po katerem se prejem varstvenega dodatka upošteva med lastne dohodke privede do tega, da posamezniki, za katere je bila v preteklosti ugotovljena dohodkovna ogroženost in so na tej podlagi prejemali varstveni dodatek, do varstvenega dodatka v bodoče ne bodo več upravičeni ali pa bodo do njega upravičeni v manjšem obsegu. Zakonska ureditev s takšno vsebino oziroma razlaga sodišča v konkretnem primeru očitno ne stremi k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v bodoče. Posledično to pomeni, da bi bila lahko v nasprotju z ustavnim namenom predmeta urejanja, ki je zagotoviti ogroženemu posamezniku ustrezno pomoč in bi bila kot takšna v neskladju s prvim odstavkom 50. člena URS.
Ob upoštevanju materialnega stališča izraženega v tej sodbi je tožeča stranka v relevantnem obdobju prejela samo 283,84 EUR invalidske pokojnine. Tožnikov lastni dohodek tako predstavlja le znesek 283,84 EUR, zato ne presega minimalnega dohodka za varstveni dodatek in se tožniku prizna pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00056338
ZDZdr člen 74, 74/1.
namestitev v varovani oddelek - varstvo v domu za starejše občane - podaljšanje pridržanja - brez privolitve osebe - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - zmožnost presoje realnosti - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - bolnišnično zdravljenje - druge oblike zdravljenja
Zdravstveno stanje udeleženca je sedaj in bo tudi v bodoče takšno, da obstaja možnost ogrožanja zdravja drugih. Zanj je najprimernejše, da je nastanjen v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, kjer je pod stalno kontrolo usposobljenega medicinskega in negovalnega kadra. Težav, ki so povezane z njegovo boleznijo, pa tudi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Prav tako pa tudi ni možno na kakšen drugačen način preprečiti ogrožanja njegovega zdravja in zdravja ljudi v njegovi okolici.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 28, 28/1, 28/2, 28/2-6.. ZUPJS člen 29.
denarna socialna pomoč - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev - neizpolnjevanje pogojev
Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 6. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 27. 2. 2020 in odločbe Centra za socialno delo A. z dne 6. 12. 2019 v prvem in tretjem odstavku izreka in priznanje denarne socialne pomoči, pravilno zavrnilo. Glede na to, da tožnici ni bila priznana denarna socialna pomoč, ji posledično v skladu z določbo 29. člena ZUPJS ne pripada niti pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/1.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 18/, 18/3, 31.
plačilo institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo - izročilna pogodba
Čeprav se tožnika z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za slučaj smrti nista zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva za B.B., pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma, da so iz izročilne pogodbe tožnikoma ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti oziroma, da sta izročilni pogodbi določali le njuno obveznost v zagotavljanju materialnih dobrin in da je s tem izključena vsakršna denarna obveznost in sploh nastanitev v domu starejših. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je tretje določilo izročilne pogodbe in izročilne pogodbe za slučaj smrti potrebno razlagati v smislu vseh življenjskih situacij in ne le na nudenje materialnih dobrin. Pravilno je ocenilo, da pogodbenega namena ni mogoče omejiti le na izpolnjevanje obveznosti, ko je upravičenka bivala na svojem naslovu. V nasprotju z namenom pogodbe bi bilo razumevanje, da se oskrba nanaša le na materialno oskrbo na domačem naslovu, ne pa tudi na plačevanje dela oskrbnine v domu starejših.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12a.. ZSVarPre člen 20.. ZPP člen 108, 108/4.
sodna taksa - zavrženje predloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Ni nikakršnega dvoma, da tožnica glede na sklep z dne 11. 3. 2021 izdan v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog z dne 2. 3. 2021 in ponovni poziv z dne 18. 3. 2021 s priloženim obrazcem "Priloga k predlogu za oprostitev - odlog - obročno plačilo sodne takse" ni dala soglasja, da sodišče z namenom preverjanja materialnega položaja v skladu s 5. alinejo 2. odst. 12. člena ZST-1 po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajna, čeprav je bila opozorjena, da bo predlog zavržen, če ne bo ravnala po nalogu sodišča. Zgolj in izključno to dejstvo pa je v skladu s sodno prakso edino odločilno za zakonitost izpodbijanega sklepa o procesnem zavrženju predloga in rešitev pritožbe, ki ne more biti uspešna.
ZUPJS člen 10, 10/5, 10/6.. ZUP člen 7.. ZSVarPre člen 6, 6/1.
denarna socialna pomoč - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Sicer je pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, kar velja tudi za uveljavljanje višjih denarnih prejemkov zaradi zanikanja zunajzakonske skupnosti kot v predmetni zadevi, potrebno prvenstveno izhajati iz 1. odst. 6. člena ZSVarPre. Po cit. določbi ZSVarPre je vsakdo primarno po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so upravičene le osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati. Ker tožnikoma zakonske domneve o obstoju zunajzakonske skupnosti ob treh skupnih otrocih, čeprav zanje ne skrbita, prijavljenem v ločenem gospodinjstvu, na istem naslovu v istem stanovanju tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo izpodbiti, pritožba ne more biti uspešna.
ZSDP-1 člen 6, 42, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 118.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 4, 4/1, 4/2.
dodatek za nego otroka - slabovidna oseba - (ne)izpolnjevanje pogojev
Glede na sodno izvedensko mnenje, potrjeno s pisno izjavo lečeče specialistke je sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, da tožničinega sina ni mogoče uvrstiti med slabovidne otroke po 4. členu Pravilnika. Ni ga mogoče šteti za slabovidnega, saj je njegov vid korigiran 100 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00048065
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 452, 453. ZIN člen 35, 35/4, 37. ZUP člen 281.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialnovarstvene storitve - prepoved izvajanja koncesije - odvzem koncesije - predhodno vprašanje - inšpekcijski nadzor - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - odločba z retroaktivnim učinkom - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - stroški nedovoljenih vlog - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožnica v tej zadevi zahteva plačilo storitev pomoč na domu, izvedenih v oktobru 2017 - to je v času, ko je v rokah imela dokončno in izvršljivo odločbo socialne inšpekcije, da do odprave napak ne sme izvajati socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Na podlagi določila četrtega odstavka takrat veljavnega 35. člena ZIN v primeru, kadar inšpektor ugotovi nepravilnosti in z odločbo odredi ukrepe, samostojni podjetniki ne smejo za zavezanca opravljati del, ki bi pomenila nadaljevanje kršitev. Zato kasnejša odprava inšpekcijske odločbe v sodnem postopku ne predstavlja predhodnega vprašanja v tem sporu. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na neobstoječo odločbo socialne inšpekcije. Četudi je ta odločba sedaj odpravljena (in vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek), je takrat obstajala, bila je dokončna in izvršljiva in je kot taka tožnico zavezovala.
Drži sicer pritožbeno opozorilo, da je skladno z določilom 281. člena ZUP učinek sodbe retroaktiven. Z njo je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe. Vendar to ne pomeni, da odpravljene odločbe socialne inšpekcije takrat ni bilo. V času, za katerega tožnica zahteva plačilo, je obstajala. Kot rečeno, je bila dokončna in izvršljiva. Zato bi jo tožnica morala spoštovati. Ker je ni, gre to v njeno breme.
ZŠtip-1 člen 2, 3, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. ZŠtip-1B člen 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.. URS člen 57, 158.. ZUPJS člen 42, 43.
vračilo štipendije - državna štipendija - višja sila
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih sporih kot je obravnavani in za katere novela ZŠtip-1B še sploh ni veljala niti ni bila uporabljiva štelo, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino, in jo zapolnilo z teleološkimi razlagalnimi argumenti ter uporabo analogije legis in argumenta a simili ad simile, ko sta si urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je glede na 3. člen ZS uporabljalo 240. člen OZ. Pri tem je upoštevalo 3. člen ZŠtip-1, po katerem je višja sila vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni mogoče pričakovati, predvideti, nanj računati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
Stališča pritožbenega sodišča iz dosedanje sodne prakse morajo toliko bolj veljati in biti uporabljiva v konkretnem primeru, za katerega je že uporabljiv novelirani 5. odstavek 99. člena ZŠtip-1B. Torej tudi pri upoštevanju ekskulpacijskega razloga nemožnosti izdelave praktičnega dela diplomske naloge pred dozoritvijo mirabolane šele meseca avgusta in odsotnosti mentorice za ta del diplomske naloge, kar zagotovo sodi v višjo silo iz 3. člena ZŠtip-1, kot razloguje sodišče prve stopnje.
denarno nadomestilo za brezposelnost - mirovanje - pravnomočna odločitev
Citirana odločba z dne 23. 1. 2020 je dokončna in pravnomočna. Pomeni, da je pravnomočno odločeno, da pravica do nadomestila med brezposelnostjo tožniku miruje od 8. 10. 2019. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na mirovanje in na vprašanje razlogov za mirovanje, so že zaradi pravnomočnosti te odločbe, neupoštevne, ne glede na to, ali je odločba z dne 23. 1. 2020 pravilna ali ne.
ZSVarPre člen 8, 20, 20/1, 34b, 34b/7.. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-4.
izredna denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine - invalidnina
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje in pred tem tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka družine pravilno vštelo še invalidnino v višini 59,59 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, invalidnina za telesno okvaro ni našteta med dohodki, ker se jih ne upošteva v lastni dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede na 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS, prav tako pa invalidnina med prejemki, ki se ne upoštevajo v lastni dohodek ni taksativno našteta v določbi 34. b člena ZSVarPre. Zato ni nobene podlage, da se med lastne dohodke invalidnina ne bi upoštevala.
ZUP člen 7, 125, 147, 260, 260-4, 279, 279/1, 279/1-6.. ZSDP člen 96.
dodatek za nego otroka - ničnost in obnova postopka - zdravstvena dokumentacija
Sodišče je pravilno opozorilo, da v predmetni zadevi mnenje zdravniške komisije, ki je podlaga za samo upravno odločitev organa, ne predstavlja predhodnega vprašanja, opredeljenega v 147. členu ZUP. Pravilno je razlogovanje, da v postopku odločanja o pravici do nadomestila za nego otroka odloča upravni organ, na podlagi mnenja zdravniške komisije o izpolnjevanju pogojev zdravstvenega oziroma funkcionalnega stanja otroka. Takšno mnenje je po zakonu obvezno v vsakem posamičnem postopku. V vsakem postopku posebej je potrebno pridobiti svežo zdravstveno dokumentacijo, ki tvori prilogo k zahtevi za uvedbo postopka.
ZSDP-1 člen 4, 10, 43, 43/1, 43/3.. ZDR-1 člen 134.
materinsko nadomestilo - osnova za odmero nadomestila
V predmetni zadevi je v osnovo za odmero materinskega nadomestila potrebno šteti plače v strnjenih 12-ih mesecih. Tožnica je bila od aprila 2018 do maja 2019 kontinuirano v delovnem razmerju, delodajalec pa je plačo in prispevke obračunaval ter izplačeval na zakonit način, vključno za mesec maj 2018 dne 5. 6. 2018. Obračun in izplačilo plače za nazaj ne pomeni, da bi za mesec maj 2018 bilo upoštevnih 0,00 EUR in da v osnovo ne bi bila všteta plača, obračunana in izplačana junija 2018 za mesec maj 2018. Nenazadnje je takšen način obračunavanja in izplačevanja plač povsem v skladu s 134. členom (ZDR-1), ki kot matični materialno pravni predpis eksplicitno dopušča možnost obračuna in plačila plače najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljše od enega meseca.
Pritožbeno sodišče soglaša s ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil predlog za obnovo postopka, ki ga je tožnica vložila 19. 3. 2020 dovoljen in pravočasen. Izpolnjen je tudi pogoj po drugem odstavku 395. člena ZPP, saj navedene odločbe, s katero so bili spremenjeni podatki v javni evidenci GURS ni mogla uveljavljati pred koncem prvega postopka, ki se je končal z zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Ključna odločba, s katero so bili spremenjeni podatki je bila izdana namreč šele 19. 2. 2020 ter na podlagi nje tudi popravljeni podatki v javni evidenci nepremičnin. Na podlagi odločbe z dne 19. 2. 2020 je prišlo do spremembe podatkov, ne sicer v odločbi, temveč v javni evidenci nepremičnin. S tem pa so izpolnjeni pogoji določeni v 9. točki 394. člena ZPP za ugoditev predlogu za obnovo postopka.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/3.. ZJSRS člen 21a, 21b.
denarna socialna pomoč - višina - neplačevanje preživnine
Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali B.B. plačuje preživnino za otroka. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, tožnica ni dokazala, da B.B. ne plačuje preživnine. V primeru neplačevanja preživnine bi namreč tožnica glede na tretji odstavek 6. člena ZSVarPre morala uveljavljati nadomestilo preživnine iz javnega jamstvenega in preživninskega sklada.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da izvršba zoper B.B. naj ne bi bila uspešna, ker ni možno določiti predmeta in sredstva izvršbe in da bi bila lahko tožnica deležna ponovnega nasilja in groženj. Navedeno pa nikakor ni utemeljen razlog, zaradi katerega tožnica v primeru, da B.B. ne plačuje preživnine, ne bi postopala po določbah ZJSRS, torej predlagala izvršbe. Kot je bilo že omenjeno, je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Pri tem je bistveno, da morajo upravičene osebe uveljavljati pravice do denarnih prejemkov tudi po drugih predpisih, saj si s tem same zagotovijo sredstva za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Šele, če si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, so upravičeni do denarne socialne pomoči.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1. URS člen 15, 15/2, 15/3. ZŠtip-1 člen 24, 26/1-6, 24/4.
Zoisova štipendija - exceptio illegalis - pravica do Zoisove štipendije
Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00049576
ZSV člen 108. ZUP člen 224, 224/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/1, 64, 64/1, 64/3, 64/4.
spor majhne vrednosti - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialnovarstvene storitve - odstop od koncesijske pogodbe - prepoved izvajanja koncesije - prenehanje koncesijske pogodbe - prenehanje koncesije - inšpekcijski nadzor - izvršljivost odločbe - zadržanje izvršitve upravnega akta - pravna varnost - pobotni ugovor - odpadla pravna podlaga
Tako splošne pravne akte (zakoni in ustava) kot individualne (odločbe in sodbe) je treba spoštovati, pa tudi če se adresarji z njihovimi določili ne strinjajo. Le na tak način se dosega pravna varnost, ki je vitalnega pomena za obstoj in za funkcioniranje vsake pravne države.
Ignoriranje upravnega akta, kakršen je bil izrečen tožnici, ne more rezultirati v plačilu opravljenega dela, ki je bilo septembra 2017 tožnici (ker izrečenih napak in nepravilnosti ni odpravila) še prepovedano. Drugačna presoja bi pomenila negiranje pravne varnosti. Iz razlogov pravne varnosti pa je inšpekcijsko odločbo morala spoštovati tudi toženka. Če bi se tudi ona kot najpomembnejša in temeljna samoupravna lokalna skupnost požvižgala na inšpekcijsko prepoved, bi toliko bolj ogrozila pravni red. Tako pa je ravnala pravilno in v skladu z zakonom, ko je po izdaji odločbe našla drugega izvajalca za tista dela, ki ga je inšpekcija tožnici do odprave napak prepovedala ter o novem izvajalcu obvestila tožničine stranke.
OZ člen 240.. ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/4.. URS člen 22.
vračilo štipendije - višja sila - zdravstveno stanje
Res je skladno z določilom četrtega odstavka 87. člena ZŠtip-1 lečeči zdravnik specialist tisti, ki lahko ugotovi, da je zdravstveno stanje vplivalo na to, da štipendist ni mogel izpolniti svojih študijskih obveznosti. Zato je tožeča stranka kontaktirala lečečega specialista oziroma operaterja, kar izkazuje predložena elektronska korespondenca med tožečo stranko in samim operaterjem. Le-ta potrjuje, da je tožeča stranka poskušala pri operaterju dobiti sporno potrdilo, vendar jo je lečeči specialist napotil na osebno zdravnico, ker specialisti naj ne bi bili pravi naslov za izdajanje posebnih mnenj, potrdil. Tožeča stranka se je zato upravičeno obrnila na osebno zdravnico, ki ji je vsled napotitve s strani lečečega specialista, mnenje tudi izdala. Posledično je šteti, da je tožeča stranka s predložitvijo tega potrdila, izkazala obstoj opravičljivih zdravstvenih razlogov oziroma višjo silo, kot jo opredeljuje pravna podlaga.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 4, 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/1, 59/2.. URS člen 8.
denarno nadomestilo za brezposelnost - zavarovalna doba v Sloveniji - izpolnjevanje pogojev
Ker je bila tožnica ob nastanku brezposelnosti mlajša od 30 let, je že na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Sloveniji v trajanju 7 mesecev in 29 dni v zadnjih 12 mesecih, izpolnila pogoje določene v drugem odstavku 59. člena ZUTD, in seštevanje zavarovalnih dob na podlagi 24. člena BBHSZ ni potrebno.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/2.
denarno nadomestilo - izpolnjevanje pogojev - brezposelnost - meddržavni sporazum
Glede na dejstvo, da je tožeča stranka uveljavljala samo zavarovalno dobo doseženo v Republiki Sloveniji, bi tožena stranka morala uporabiti zgolj določila ZUTD, saj za obvezna zavarovanja zaposlenih tujih državljanov v Republiki Sloveniji veljajo le pravni predpisi v Republiki Sloveniji.