KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poškodovanje tuje stvari
Višino škode, ki naj bi jo obdolženec povzročil bi bilo treba ugotoviti s pomočjo ustreznega izvedenca, ker višina dejanske škode vpliva na odmero kazenske sankcije.
Zaradi neuporabe izgubi imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, to stanovanjsko pravico po preteku šest mesecev. Tudi v takem primeru imajo uporabniki stanovanja pravice, kot da bi imetnik stanovanjske pravice umrl ob pogoju, da so najmanj dve leti živeli skupaj z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.
Pravilne so dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da sta pravdni stranki (skupaj z obema hčerkama) imeli skupno prebivališče ves čas od razveze dalje (čeprav je tožnik določen čas preživel na delu v tujini), da sta živeli v skupnem gospodinjstvu in da sta s svojimi dohodki poravnavali obveznosti, nastale v času njune skupnosti - torej sta bivali tudi v ekonomski skupnosti. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je takšno skupnost štelo za zunajzakonsko skupnost (12. čl. ZZZDR).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izvršljivost odločbe
Ker je podlaga predloga za izvršbo vročena odločba carinarnic o nastanku carinskega dolga, pritožba zoper tako odločbo pa ne zadrži izvršbe, ker gre za izvršilni naslov po 19. čl. ZIZ.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen, če dolžnik ne pride na narok - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Pri spremembi izrečene denarne kazni v kazen zapora na podlagi 4.odstavka 33.člena ZIZ v zvezi s 5.odstavkom 31.člena ZIZ ni mogoče upoštevati družinskih in premoženjskih razmer dolžnika.
S tem, ko sodišče prve stopnje najprej navede, da se dokaz, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji nahaja v priloženem spisu, ki ga sodišče na glavni obravnavi tudi vpogleda, v nadaljevanju pa navede, da se strinja z navedbami obrambe, da ugotovitve, razvidne iz tega dokaza še ne dokazujejo, da je obdolženec storil očitani dejanji, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri med seboj v nasprotju, saj iz take obrazložitve dejansko sploh ni videti, kakšen pomen je sodišče določenemu dokazu, če ga enkrat kot takega upošteva, drugič pa mu dokazno vrednost odvzame, sploh dalo.
Če se na tožnikovem zemljišču gradi nov objekt namesto, da bi se obnovil stari, je na mestu izdaje začasne odredbe s katero se prepove nadaljevanje gradnje.
ZPP člen 12, 12/3, 354, 354/2-13, 12, 12/3, 354, 354/2-13.
odgovornost storilca
Če je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti oprta zgolj na odločbo sodnika za prekrške, sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, kar ima za posledico bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP/77.
izvršilni stroški - rok za zahtevo za povrnitev stroškov
Povrnitev izvršilnih stroškov je mogoče zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil končan postopek. Izvršba zaradi oprave dejanj je končana z dnem, ko je bilo predmetno dejanje opravljeno.
Upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, vložen nekaj mesecev po opravi dejanja, je zato prepozen in ga je kot takega treba zavreči.
razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - odločba o kazenski sankciji
Četudi se državni tožilec, ki se pritožuje obdolžencu v korist in sodbo izpodbija v odločbi o kazenski sankciji, zavzema le za izrek krajše preizkusne dobe, višje sodišče na tak predlog ni vezano v tolikšni meri, da bi ob ugotovitvi, da so v pritožbi zatrjevane olajševalne okoliščine podane, ne moglo obdolžencu tudi znižati v pogojni obsodbi določeno kazen.
ZTLR člen 70, 70/2, 78, 78/1, 70, 70/2, 78, 78/1. ZPP (1977) člen 370, 370.
motenje posesti
Če je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno izpodbijano sodbo kajpak razveljaviti. Pravde zaradi motenja posesti niso glede tega nikakršna izjema.
fiksen posel - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe
Čeprav je v naročilnici določen datum dobave september 1994, ne gre za sklenitev fiksne pogodbe, saj ni nikjer v naročilnici določeno, da je izpolnitev obveznosti v tem roku bistvena sestavina pogodbe, prav tako ni določeno, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku, to pa ne izhaja niti iz narave posla.
ZOR člen 156, 156/4, 156, 156/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Po prepričanju pritožbenega sodišča predložene listine zadoščajo za zaključek o verjetnosti, da prodaja alkoholnih pijač pri prvo toženi stranki v nočnem času predstavlja vir za nevarnost škodnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - neobrazložen ugovor - prepozen ugovor
Ugovor proti sklepu o izvršbi je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa. Ugovor, vložen po preteku ugovornega roka, je prepozen in ga je kot takega potrebno zavreči.
Ugovor mora biti obrazložen. To pomeni, da dolžnik sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru sklicuje na dejstvo, ki bi ga lahko uveljavljal le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. To pa ne more biti ugovorni razlog, saj sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč tega le še prisilno izvrši.