seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen, če dolžnik ne pride na narok - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Pri spremembi izrečene denarne kazni v kazen zapora na podlagi 4.odstavka 33.člena ZIZ v zvezi s 5.odstavkom 31.člena ZIZ ni mogoče upoštevati družinskih in premoženjskih razmer dolžnika.
Tožnica, ki že v tožbi priznava 50 % sokrivdo za nastanek škodnega dogodka, v pritožbi pa izrecno izjavlja, da se s prisojeno odškodnino po višini strinja, ne more uspešno uveljavljati zvišanja prisojenega zneska na podlagi v pritožbi zatrjevanega nižjega deleža svoje sokrivde.
Lastninska pravica se pridobi po samem zakonu na podlagi pravnega posla in z dedovanjem. Lastninska pravica se pridobi tudi z odločbo državnega organa na način in pod pogoji, kot to določa zakon.
izvršilni stroški - rok za zahtevo za povrnitev stroškov
Povrnitev izvršilnih stroškov je mogoče zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil končan postopek. Izvršba zaradi oprave dejanj je končana z dnem, ko je bilo predmetno dejanje opravljeno.
Upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, vložen nekaj mesecev po opravi dejanja, je zato prepozen in ga je kot takega treba zavreči.
razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - odločba o kazenski sankciji
Četudi se državni tožilec, ki se pritožuje obdolžencu v korist in sodbo izpodbija v odločbi o kazenski sankciji, zavzema le za izrek krajše preizkusne dobe, višje sodišče na tak predlog ni vezano v tolikšni meri, da bi ob ugotovitvi, da so v pritožbi zatrjevane olajševalne okoliščine podane, ne moglo obdolžencu tudi znižati v pogojni obsodbi določeno kazen.
Tožbeni temelj oz. dejansko podlago tožbe lahko ugotavlja le sodišče prve stopnje. To so dejstva, ki jih mora najprej ugotoviti, ker je tožnik tisti, ki s tožbo začrta smer in meje obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je opisano vlogo prepustilo toženi stranki in njene ugovore štelo za jedro spora.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da so bila storitve opravljene nekvalitetno, vendar te svoje trditve in podkrepiti z ustreznimi dokazi. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega, zato je ugovor neutemeljen.
Ker se toženec ni udeležil preiskave po DNA analizi genetskih parov pravdnih strank in tudi ni založil predujma za to preiskavo, je ga pa v celoti založila tožnica in se tudi sicer po vabilu za to preiskavo ni udeleževal nadaljnjih narokov za glavno obravnavo vse do zaključka le-te, kljub izkazanim vabilom, v pritožbenem postopku ne more več uspešno uveljavljati zahteve za opravo te preiskave.
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da je obtoženec najmanj osemkrat ustrelil proti oškodovancu ter mu z enim strelom zdrobil osnovni členek sredinca in bazo druge dlančnice, pri čemer glede na višino sledov najdenih izstrelkov okoli vrat barake, za katerim je stal in ustrelil nazaj oškodovanec, jasno kaže, da mu je nameraval vzeti življenje. Dejansko stanje in krivdo obtoženca je sodišče prve stopnje tako zanesljivo ugotovilo, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.
Kot javnost, ki je zgrožena zaradi ravnanja storilca, se štejejo tudi policisti, ki so pri svojem delu slišali resne grožnje, ki jih je obdolženec izrekel in so bile usmerjene proti drugim policistom in njihovim družinskim članom.
V primeru, ko oškodovanec sam odpravi škodo pred izdajo sodne odločbe, tečejo zamudne obresti od dneva, ko je bila škoda odpravljena oziroma od dneva nastanka stroškov za odpravo škode.
lastninska pravica - vrnitev individualno določene stvari - lastninska (vindikacijska) tožba
Tožeča stranka je zahtevala varstvo lastninske pravice z lastninsko (vindikacijsko) tožbo. Zahtevala je namreč vrnitev individualno določene stvari oziroma gasilske črpalke od tožene stranke, za katero je zatrjevala, da jo ima v posesti brez pravnega naslova s prenosom neposredne posesti nanjo. Zaradi navedenega je morala tožeča stranka najprej dokazati, da je gasilska črpalka njena izključna last, nato pa dejstvo, da jo ima v posesti toženka.
Pobotanje je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga do druge obenem upnika in dolžnika. Zato ni mogoče pobotati terjatve tožnika s terjatvijo toženčevega podjetja pa čeprav je ta direktor in edini lastnik.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - odgovor na ugovor
Zakon o izvršbi in zavarovanju v postopku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovora na ugovor ne predvideva, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je o ugovoru dolžniku odločilo, ne da bi prej ugovor vročilo v odgovor upniku, ni kršilo določb postopka.
Dolžnik je navedel dejstva s katerimi je obrazloženo oporekal višini terjatve. Ker je ugovorne navedbe podkrepil tudi z dokazi je njegov ugovor obrazložen in je zato utemeljen.
prepoved vožnje motornega vozila - odvzem vozniškega dovoljenja
Storilcu kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odst. 325. člena KZ, za katerega sodišče ugotovi, da vozniškega izpita za vozila B kategorije nima, stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila te kategorije po 39. členu KZ ni mogoče izreči, saj bi bila takšna stranska kazen neizvršljiva. Takšnemu storilcu pa lahko sodišče izreče varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68. členu KZ, tako, da se mu dovoljenje za določen čas ne sme izdati, seveda če sodišče pred tem spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.