izvršilni stroški - rok za zahtevo za povrnitev stroškov
Povrnitev izvršilnih stroškov je mogoče zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil končan postopek. Izvršba zaradi oprave dejanj je končana z dnem, ko je bilo predmetno dejanje opravljeno.
Upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, vložen nekaj mesecev po opravi dejanja, je zato prepozen in ga je kot takega treba zavreči.
razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - odločba o kazenski sankciji
Četudi se državni tožilec, ki se pritožuje obdolžencu v korist in sodbo izpodbija v odločbi o kazenski sankciji, zavzema le za izrek krajše preizkusne dobe, višje sodišče na tak predlog ni vezano v tolikšni meri, da bi ob ugotovitvi, da so v pritožbi zatrjevane olajševalne okoliščine podane, ne moglo obdolžencu tudi znižati v pogojni obsodbi določeno kazen.
Sodišče lahko že plačano akontacijo odškodnine upošteva s pomočjo matematične metode, ali pa z metodo ocenjevanja. Bistvo je, da sodišče upošteva realno vrednost akontacije.
Glede na to, da 35.člen ZIZ govori o krajevni pristojnosti sodišča po prvo navedenem izvršilnem sredstvu, gre zaključiti, da do atrakcije krajevne pristojnosti enega izvršilnega sodišča k drugemu izvršilnemu sodišču pride le v primeru začetne objektivne kumulacije sredstev oziroma predmetov izvršbe, torej le v primeru, ko upnik z enim predlogom za izvršbo istočasno predlaga več izvršilnih sredstev za izterjavo njegove terjatve.
Predloga za utesnitev izvršbe ni mogoče šteti kot dopis sodišču, ampak kot obrazloženo vlogo v smislu 5. točke tarifne št. 21 Odvetniške tarife, zato je upnik upravičen do povrnitve stroškov v skladu z omenjeno določbo odvetniške tarife.
ZTLR člen 70, 70/2, 78, 78/1, 70, 70/2, 78, 78/1. ZPP (1977) člen 370, 370.
motenje posesti
Če je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno izpodbijano sodbo kajpak razveljaviti. Pravde zaradi motenja posesti niso glede tega nikakršna izjema.
Kupec ima pri prodaji s pridržkom lastninske pravice položaj publicianskega (domnevnega) lastnika. Zato ima zoper tretjega vindikacijsko in negatorno publiciansko tožbo.
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55/1-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
Zgolj trditve dolžnika, da je oproščen plačevanja računov iz naslova komunalnih storitev, s čimer smiselno uveljavlja ugovorni razlog po 8. točki 1.odstavka 55.člena ZIZ, ne da bi za to predložil odločbo upnika, ali vsaj navajal, kdaj je bila ta izdana, da bi sodišče lahko presodilo, ali bi bil to dejstvo dolžnik lahko še uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, tako da bi lahko zanj izdalo ugodnejšo odločbo.
Ker izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi vse doslej še ni bil razveljavljen, tudi ne gre za razlog, ki bi preprečeval izvršbo po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Prav tako pa tudi ni podan ugovorni razlog po 11. točki 1.odstavka 55. člena ZIZ, saj gre v konkretnem primeru za judikatno terjatev, le ta pa zastara šele po preteku 10 let, od kar je bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, ta rok pa še ni pretekel.
S tem, ko sodišče prve stopnje najprej navede, da se dokaz, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji nahaja v priloženem spisu, ki ga sodišče na glavni obravnavi tudi vpogleda, v nadaljevanju pa navede, da se strinja z navedbami obrambe, da ugotovitve, razvidne iz tega dokaza še ne dokazujejo, da je obdolženec storil očitani dejanji, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri med seboj v nasprotju, saj iz take obrazložitve dejansko sploh ni videti, kakšen pomen je sodišče določenemu dokazu, če ga enkrat kot takega upošteva, drugič pa mu dokazno vrednost odvzame, sploh dalo.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti se praviloma prisodi le, če je zmanjšanje trajno, izjemoma pa tudi če je začasno, a je močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine primera. Ali gre za posledice okoliščine se mora preverjati glede na okoliščine primera. Tožnik je vodja policijske intervencijske skupine, zato bi moralo sodišče ugotoviti ali lahko zaradi posebnih pogojev dela med posredovanjem v intervenciji pazi na gibe, da ne bi čutil bolečin ali se še dodatno poškodoval ter ali to lahko vpliva na njegovo psihično počutje in samozavest, ki je verjetno res potrebna pri njegovem delu.
Tožnica, ki že v tožbi priznava 50 % sokrivdo za nastanek škodnega dogodka, v pritožbi pa izrecno izjavlja, da se s prisojeno odškodnino po višini strinja, ne more uspešno uveljavljati zvišanja prisojenega zneska na podlagi v pritožbi zatrjevanega nižjega deleža svoje sokrivde.
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da je obtoženec najmanj osemkrat ustrelil proti oškodovancu ter mu z enim strelom zdrobil osnovni členek sredinca in bazo druge dlančnice, pri čemer glede na višino sledov najdenih izstrelkov okoli vrat barake, za katerim je stal in ustrelil nazaj oškodovanec, jasno kaže, da mu je nameraval vzeti življenje. Dejansko stanje in krivdo obtoženca je sodišče prve stopnje tako zanesljivo ugotovilo, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.
Tožeča stranka je uspela s 74% tožbenega zahtevka, zato ji gredo po določbi 2. odst. 154. člena ZPP nadaljnji pravdni stroški le v tem procentu (31.072,60 SIT). Znižati je bilo potrebno tudi izvršilne stroške (3. točka izreka sklepa o izvršbi), vendar le na račun nižje sodne takse. Odvetniški stroški bi namreč tožeči stranki nastali v enaki višini, pa čeprav bi vložila izvršilni predlog le glede zneska, glede katerega je uspela v pravdi.
Ob ugotovitvi, da predstavlja znesek 13.000 DEM samo glavnico posojila, pa postanejo brezpredmetna toženkina izvajanja o oderuških obrestih, na katere mora sodišče ob podanih objektivnih in subjektivnih elementih res paziti po uradni dolžnosti. Kot sledi iz povedanega, tudi po oceni pritožbenega sodišča iz posojilne pogodbe in drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da so bile obresti sploh dogovorjene.
Izpovedbe obeh oškodovancev tekom postopka, ko sta bila večkrat zaslišana in so bile opravljene tudi prepoznave, so si različne prav v tem, kdo in na kakšen način ju je udaril.
Teh različnih izpovedb sodišče prve stopnje sploh ni ocenjevalo in tudi ni navedlo, na katere izpovedbe je oprlo svojo odločitev in iz katerih razlogov, kot to nalaga določba sedmega odstavka 344. člena ZKP. Ker sodba nima razlogov, je ni moč preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določba kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.