Količina lesa, ki ga je toženi stranki dobavila tožeča stranka, je bila sporna. Prvostopno sodišče bi zato moralo ugotoviti tudi to sporno dejstvo. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20562
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
ogrožanje varnosti pri delu - utemeljen sum - uvedba preiskave
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pokojni delavec padel skozi odprtino zato, ker le-ta ni bila ustrezno zaščitena oziroma zavarovana in da je bil za organizacijo varstva pri delu na gradbišču zadolžen glavni izvajalec del, je pravilen tudi zaključek o utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po II., III. in V. odstavku 208. člena KZ, ker kot delovodja glavnega izvajalca del na gradbišču ni poskrbel, da bi bilo gradbišče pravilno varovano, kot to določa II. odstavek 71. člena Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu.
Določba 2. odst. 4. člena ZTLR se smiselno uporablja tudi za služnostno pravico. V nasprotju z njenim namenom je, če poskuša služnostni upravičenec lastniku zemljišča prepovedati vožnjo po poti, ki jo je za svoje potrebe uredil na lastnikovem zemljišču.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so podane materialnopravne predpostavke za izvršbo (izvršilni naslov) in ali obstoji skladnost med izvršilnim naslovom in izvršilnim sklepom.
V obravnavanem primeru ne gre za litispendenco, pač pa za nov (in edini) predlog za izvršbo, s katerim želi upnik doseči, da sodišče prisilno izvrši sodno odločbo.
izpodbijanje pravnih dejanj - dvostransko obvezna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi o vodenju poslov bodočega stečajnega dolžnika - plačilo za izdelavo sanacijskega programa
Tožeča stranka je bila ob podpisu pogodbe v izjemno težkem gospodarskem položaju, ena izmed obveznosti po pogodbi pa je bila analiza obstoječega stanja in priprava ukrepov za sanacijo, ki bi preprečili stečajni postopek.
Redno izplačevanje plače, pa čeprav z nekajdnevno zamudo, po pogodbi o zaposlitvi je potrebno kljub temu uvrstiti med redno izpolnjevanje dvostransko obvezne (sinalagmatične) pogodbe. Pri tovrstnih pogodbenih razmerjih pa je potrebno vselej pretehtati, kakšen pomen ima izpodbijana izpolnitev v razmerju do nasprotne izpolnitve.
Namreč, ali je bila pogoj za zagotovitev nasprotne izpolnitve in ali gre za enakovredni nasprotni obveznosti, tako da je moč govoriti o enotnem, enakovrednem pravnoposlovnem in neločljivo povezanem dogajanju.
Redno izpolnjevanje zaporednih obveznosti pri trajnih pogodbenih razmerjih je pogoj za ohranitev pogodbenega razmerja (prim. 129. čl.
Izpovedbe obeh oškodovancev tekom postopka, ko sta bila večkrat zaslišana in so bile opravljene tudi prepoznave, so si različne prav v tem, kdo in na kakšen način ju je udaril.
Teh različnih izpovedb sodišče prve stopnje sploh ni ocenjevalo in tudi ni navedlo, na katere izpovedbe je oprlo svojo odločitev in iz katerih razlogov, kot to nalaga določba sedmega odstavka 344. člena ZKP. Ker sodba nima razlogov, je ni moč preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določba kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Okoliščina, da je obtoženka del naročenega blaga plačala ter v ta namen tudi odprla žiro račun in za svoje poslovanje najela poslovni prostor, nedvomno ne pritrjuje trditvam v obtožnici, vloženi za kaznivo dejanje goljufije, da je ravnala z goljufivim namenom že ob sklenitvi pogodbe z oškodovancem, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je v dvomu oprostilo. Višje sodišče je zato pritožbo državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.
Oškodovančeva prehitra vožnja ni v vzročni zvezi z nezgodo, ker je izvedenec prometne stroke ugotovil, da bi do trčenja prišlo tudi pri dovoljeni hitrosti oškodovančeve vožnje, zato o odgovornosti obdolženca za prometno nezgodo ne more biti nobenega dvoma.
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55/1-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
Zgolj trditve dolžnika, da je oproščen plačevanja računov iz naslova komunalnih storitev, s čimer smiselno uveljavlja ugovorni razlog po 8. točki 1.odstavka 55.člena ZIZ, ne da bi za to predložil odločbo upnika, ali vsaj navajal, kdaj je bila ta izdana, da bi sodišče lahko presodilo, ali bi bil to dejstvo dolžnik lahko še uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, tako da bi lahko zanj izdalo ugodnejšo odločbo.
Ker izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi vse doslej še ni bil razveljavljen, tudi ne gre za razlog, ki bi preprečeval izvršbo po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Prav tako pa tudi ni podan ugovorni razlog po 11. točki 1.odstavka 55. člena ZIZ, saj gre v konkretnem primeru za judikatno terjatev, le ta pa zastara šele po preteku 10 let, od kar je bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, ta rok pa še ni pretekel.
Če dedni dogovor ne vsebuje določbe o delitvi morebiti naknadno najdenega zapustnikovega premoženja, sodišče izda sklep s katerim prisodi to premoženje dedičem tako, kot so dedovali po prvem sklepu o dedovanju.