vrstni red vračunavanja izpolnitve - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Plačila pavšalnih zneskov po položnicah, ki ne povedo, kaj se z njimi plačuje, ima upnik pravico vračunati po vrstnem redu dolžnikovih odprtih obveznosti, ki so zanj največje breme.
Cenitev vrednosti nepremičnine, ki jo izvedenec opravi brez notranjih izmer in ogleda notranjosti objekta, ker mu je to dolžnik onemogočil, je primerna podlaga za ugotovitev vrednosti nepremičnine, če izvedenec v mnenju oceni, da so lahko odstopanja od prave vrednosti le neznatna.
Če dolžnik v ugovoru ne navede nobenega razloga, ki preprečuje izvršbo, se šteje, da ugovor ni utemeljen ter o njem odloči višje sodišče kot o pritožbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovor na ugovor
Dolžnik je zatrjeval negativno dejstvo, to je, da dolžniško-upniško razmerje ne obstoji, za katerega pa ne more predložiti dokaza, kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi z 61. členom ZIZ in v takem primeru dolžnikovega ugovora ni mogoče šteti kot neobrazloženega in s tem neutemeljenega. 57. člen ZIZ o odgovoru na ugovor ne velja v postopku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izjema od določbe 221. člena Zakona o dedovanju predstavlja določbe 74. člena ZDEN. Ko je v primeru, da dodatno zapuščino predstavlja denacionalizirano premoženje, treba opraviti novo zapuščinsko obravnavo.
odškodnina za negmotno škodo - denarna satisfakcija
Odškodnina za negmotno škodo predstavlja satisfakcijo, ki se odmeri v denarju glede na vse okoliščine primera in upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Iz dolžnikovih ugovornih navedb, ki jih pritožbeno sodišče ocenjuje kot pojasnjevanje vzrokov za slabo finančno stanje na strani dolžnika, ni mogoče zaključiti, da bi z njimi dolžnik tudi obrazloženo oporekal obstoju in višini vtoževane terjatve (v tej smeri pa niti ni ponudil nobenega dokaza). Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je neobrazložen in v posledici neutemeljen ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.
sklep o izvršbi - potrdilo o izvršljivosti - odlog izvršbe na predlog dolžnika - izkaz verjetnosti znatnejše škode
Potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi na prvi stopnji (2. odst. 42. člena ZIZ), v tem primeru Okrožno sodišče v L.., zato lahko le to sodišče potrdilo o izvršljivosti kot neutemeljeno razveljavi (4. odst. 42. člena ZIZ).
Zatrjevanja o pravno relevantni škodi (tisti, ki bi dolžniku nastala izven plačila upniku na podlagi sklepa o izvršbi) v predlogu za odlog izvršbe sploh ni; zato dolžnik ni izkazal verjetnosti, da bi mu z izvršbo nastala znatnejša škoda, kar je po določbi 1. odst. 71. člena ZIZ drugi (kumulativni) pogoj, da sodišče lahko odloži izvršbo.
Agencija RS za plačilni promet po uveljavitvi zakona o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur. list RS, št. 48/94 in dr.), ni subjekt oproščen plačila sodnih taks po 11. členu Zakona o sodnih taksah.
zmotna uporaba materialnega prava - odločba o pritožbi - sodba sodišča druge stopnje
Sodišče prve stopnje je popolnoma in pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar ni uporabilo določbe materialnega prava, ki bi jo moralo uporabiti, zato je sodišče druge stopnje s sodbo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.
ZSKZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/1, 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/1. ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1.
predlog za izvršbo - aktivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Kot upnik (aktivna procesna legitimacija) lahko predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine le tisti, ki je v njej naveden kot upnik (materialna legitimacija).
Republika Slovenija ne more nastopati v postopku kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Upnik v pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe, izvršba je bila ustavljena, ker ni sporočil naslova dolžnika, ne more predlagati naj sodišče uporabi 148. člen ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in samo uradoma ugotovi naslov dolžnika.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninskega zahtevka
Pri kazenski obsodilni sodbi zoper storilca prične z dnem njene pravnomočnosti zastaranje za terjatev za nadomestilo škode teči znova. Zatrjevano poslabšanje prejšnjega zdravstvenega stanja v posledici škodnega ravnanja mora zdravniški izvedenec izrecno ugotoviti, tudi glede obsega tovrstne škode po uveljavljanih odškodninskih postavkah.
vlaganje v tujo stvar - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
Da bi imela vlaganja v tujo nepremičnino stvarnopravne učinke, bi moral obstajati dogovor med investitorji na eni strani in lastnikom nepremičnine na drugi strani o tem, da se bodo opravila določena vlaganja v nepremičnino, ki bodo prinesla investitorjem določene stvarnopravne deleže na nepremičnini.
Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju, ki ga ima z zakoncem ter zato zahteva izvršbo na dolžnikov solastninski delež, ne more pa zahtevati določitev deleža dolžnika na nepremičninah, ki so last tretje osebe.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini
Predlogu za izvršbo na nepremičnino mora upnik priložiti zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina ali pa listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega.
Učinek razdrte pogodbe v primeru, da je katera od strank iz pogodbe kaj pridobila, je v tem, da mora stvar vrniti ali pa vrniti njeno korist. Gre za kondikcijski zahtevek. Ker denarna obveznost tožene stranke kondikcijska obveznost (glej 4. odstavek 210.člena ZOR), je plačilo zamudnih obresti odvisno od njene dobrovernosti (glej 214. člen ZOR).