Ker analiza izpovedi priče, ki je po zaključku sodišča prve stopnje potrdila obdolženčev zagovor o izgubi in najdbi vozniškega dovoljenja, pokaže prav nasprotno, saj o ključnih trditvah obdolženca ni vedela povedati ničesar, ni pa ji bila tudi predočena njena izjava policistu, ko naj o zadevi tudi ne bi vedela ničesar, je sodišče prve stopnje nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ob utemeljeni pritožbi državnega tožilca je bilo zato potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti.
nova dejstva - navedba novih dejstev v pritožbenem postopku
V pritožbenem postopku (v gospodarskih sporih) se v pritožbi ne upoštevajo nova dejstva, razen če bi pritožnik izkazal za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave na prvi stopnji.
razmejitev pogodbe o delu in prodajne pogodbe - pobotni ugovor
Za kvalifikacijo, ali gre v konkretnem primeru za pogodbo o delu ali za prodajno pogodbo, je pomembno, kdo je dal bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari, oz. čigavo delo sta imela pogodbenika zlasti v mislih; ni pa pomembno, kdo je izdelal orodje, ki je bilo uporabljeno za izdelavo stvari.
S pobotnim ugovorom toženec zahteva ugotovitev svoje nasprotne terjatve in uporabo te terjatev za pobotanje, ki naj ga sodišče odredi v sodbi.
Če je vročitev vabila na glavno obravnavo opravljena z nabitjem na vrata po ustreznih predhodnih obvestilih, se toženec ne more uspešno sklicevati na to, da vabila ni prejel.
Rubeža premičnin ob deložaciji, ki služijo po njihovi za kritje stroškov le-te, načeloma ni mogoče enačiti z rubežem premičnin, katerih prodaja je namenjena kritju druge denarne terjatve, čeprav izterjevane v istem izvršilnem postopku.
Tožena stranka, ki se je spustila v obravnavanje glavne stvari in podala posamezne dejanske in materialnopravne ugovore, kasneje pa je pripoznala tožbeni zahtevek (odločitev o stroških postopka pa prepustila sodišču) se ne more uspešno upirati odločitvi, po kateri mora tožeči stranki povrniti potrebne stroške postopka.
V skladu z določbo 1. odstavka 71. člena ZIZ je mogoče odložiti izvršbo, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, in kateregakoli od osmih pogojev, ki jih našteva zakon v nadaljevanju, ali pa če poleg nastanka znatnejše škode izkaže posebno upravičene razloge za odlog izvršbe.
Sodišče je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na sredstva na dolžničinih računih. Ta sklep je postal pravnomočen. V nadaljnjem postopku je sodišče ugotovilo, da dolžnica nima računa pri nobeni od bank, ki jih je v predlogu navedel upnik. Tako izvršbe ni mogoče opraviti in bi jo sodišče prve stopnje moralo ustaviti, ne pa ponovno odločiti o predlogu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Ugovor mora biti po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ obrazložen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru (zoper naložitveni del sklepa o izvršbi) ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi obrazloženo oporekal nastanku in višini vtoževane terjatve, v tej smeri tudi ni priložil nobenega dokaza. Prav tako pa je dolžnikov ugovor (neobrazložen in v posledici) neutemeljen v delu, v katerem je dolžnik oporekal opravi izvršbe na naslovu D, S. ulica 12, saj je ta naslov kot sedež družbe vpisan v sodni register (29. člen ZGD). Če je navedeni naslov dolžnika hkrati tudi naslov staršev ustanovitelja, pa to ne more biti razlog za neopravo izvršbe pri dolžniku, ki ima sedež (po podatkih sodnega registra) na istem naslovu.
Ob upoštevanju premoženjskih razmer obsojenca, ki je že več let v bolniškem staležu in prejema 45.000,00 SIT nadomestila in odplačuje posojilo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da bi bilo lahko zaradi plačila stroškov kazenskega postopka (povprečnine) ogroženo vzdrževanje samega obtoženca.
ugotavljanje izvenzakonske skupnosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pri tem po mnenju pritožbenega sodišča ni pomembno, ali je tožnica imela tam dejansko prijavljeno stalno prebivališče, temveč je pomembno njeno po prvostopnem sodišču zanesljivo ugotovljeno skupno življenje s pokojnikom v življenjski skupnosti, ki ima vse značilnosti zakonske zveze.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Zgolj pripravljenost predložiti sodišču določen dokaz (blago), se ne more šteti kot predložitev dokaza po 2. odst. 53. člena ZIZ, zato tak ugovor ni obrazložen.
Določilo 1. odst. 57. člena ZIZ o odgovoru na ugovor v postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL41859
ZZZDR člen 58, 58/2, 62, 62/2, 58, 58/2, 62, 62/2. ZUKZ člen 21, 37, 38. ZOR člen 70, 73, 70, 73.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - overitev sporazuma pri sodniku - obličnost - razmerje z mednarodnopravnim elementom
V skladu z določbo 36. člena ZUKZ je potrebno za osebna in premoženjska razmerja zakoncev uporabiti pravo države, katere državljana sta. Za zakonca - slovenska državljana veljajo za delitev skupnega premoženja določbe drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 62. člena ZZZDR; za veljavnost takšnih poslov je torej potrebno, da jih overi sodnik. V primeru, ko zakon za veljavnost posla zahteva overitev pri sodniku, ni mogoče uporabiti 73. člena ZOR.
uvedba preiskave - utemeljen sum - zavrnitev zahteve za preiskavo
Izjava osumljenca tretjemu, da namerava storiti kaznivo dejanje, ob dejstvu, da v predkazenskem postopku policisti niso našli nobenih drugih dokazov (predmeti niso bili najdeni, storilec ni bil zaloten, ob ogledu niso bile najdene nobene sledi, ki bi omogočale identifikacijo storilca), ne zadošča za sklep o utemeljenosti tiste stopnje suma, ki je potrebna za uvedbo preiskave.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika
Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo določbo 2. odstavka 55.a člena ZIP, saj je dolžnik sklepu o izvršbi izrecno v celoti ugovarjal. Ta člen (ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa) pa je za primer, ko je dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, določal, da sodišče sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je izvršba dovoljena, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče glede navedb v pritožbi dodaja, da navedeno pomeni le to, da bo zadeva v nadaljevanju postopka odstopljena pravdnemu sodišču, ki bo moralo ugotoviti dejansko stanje in odločiti o upnikovem zahtevku.
Izjema od določbe 221. člena Zakona o dedovanju predstavlja določbe 74. člena ZDEN. Ko je v primeru, da dodatno zapuščino predstavlja denacionalizirano premoženje, treba opraviti novo zapuščinsko obravnavo.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL42223
ZPP (1977) člen 82. ZGD člen 29. ZSR člen 4.
predlog za izvršbo - upnik - sposobnost biti stranka - pravna oseba - firma - sedež - poslovni naslov
Upnica je pravna oseba - gospodarska družba, ki v postopku pravilno nastopa s svojo firmo. Sedež je treba razlikovati od poslovnega naslova gospodarske družbe (ob kraju še ulica in hišna številka), ki ni statusno pravna prvina.