S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dovolitvi vpisa zaradi nepravilne uporabe zemljiškoknjižnega prava o knjižnem predniku, zemljiškoknjižnih listinah, vsebini predloga, legitimaciji udeležencev, pravil postopka, ne pa naprimer iz razlogov, ker v nepremičninski izvršbi sodišče ni odločilo o predlogu za odlog izvršbe.
Po določbi 4. odstavka 339. člena velja tudi v primeru, če so dogovorjene višje obresti od dovoljenih, največja obrestna mera dovoljenih obresti. Sodišča ne smejo dajati pravnega varstva višjim obrestim.
ZPP (1977) člen 191/1, 191/3, 191/1, 191/3. ZOR člen 279/2, 279/2.
razširitev tožbe
Plačilo obresti od vtoževanih računov je tožeča stranka zahtevala že v izvršilnem predlogu. Zato kapitalizacije obresti od zapadlosti računov do plačila ne pomeni razširitve tožbenega zahtevka.
ZIZ člen 23, 53, 53/2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 58, 61, 65.
izvršilni postopek - verodostojna listina - začasna situacija - gradbeništvo - plačilo opravljenih del - uzance
V gradbeništvu se plačilo za izvedena dela opravi na podlagi začasnih situacij (uzanca 58 posebnih gradbenih uzanc (PGU), Ur. list SFRJ 18/77). Začasna situacija ima vse značilnosti računa, zato se šteje za verodostojno listino v smislu 23. člena ZIZ. Verodostojne listine pa so enostranske listine, zato za njihovo veljavo ni potrebna overovitev upnika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika
Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo določbo 2. odstavka 55.a člena ZIP, saj je dolžnik sklepu o izvršbi izrecno v celoti ugovarjal. Ta člen (ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa) pa je za primer, ko je dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, določal, da sodišče sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je izvršba dovoljena, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče glede navedb v pritožbi dodaja, da navedeno pomeni le to, da bo zadeva v nadaljevanju postopka odstopljena pravdnemu sodišču, ki bo moralo ugotoviti dejansko stanje in odločiti o upnikovem zahtevku.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL42223
ZPP (1977) člen 82. ZGD člen 29. ZSR člen 4.
predlog za izvršbo - upnik - sposobnost biti stranka - pravna oseba - firma - sedež - poslovni naslov
Upnica je pravna oseba - gospodarska družba, ki v postopku pravilno nastopa s svojo firmo. Sedež je treba razlikovati od poslovnega naslova gospodarske družbe (ob kraju še ulica in hišna številka), ki ni statusno pravna prvina.
oderuštvo - nesorazmerna premoženjska korist - lahkomiselnost
Zmotno je stališče pritožnika, da je kaznivo dejanje oderuštva lahko storjeno le v trenutku, ko si storilec za uslugo, ki jo nekomu stori, izgovori očitno nesorazmerno premoženjsko korist in pri tem izrabi pri koristniku usluge katero od stanj, navedenih v 219 členu KZ.
Takšno kaznivo dejanje lahko stori tudi kasneje, če si takšno korist izgovori za uslugo, ki jo je drugemu dal že prej.
Upnik v pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe, izvršba je bila ustavljena, ker ni sporočil naslova dolžnika, ne more predlagati naj sodišče uporabi 148. člen ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in samo uradoma ugotovi naslov dolžnika.
odškodnina za negmotno škodo - denarna satisfakcija
Odškodnina za negmotno škodo predstavlja satisfakcijo, ki se odmeri v denarju glede na vse okoliščine primera in upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih.
Časovno omejena stanovanjska pravica ni razlog, da toženka ne bi bila dolžna plačati stanovanjskih stroškov, če je po prenehanju stanovanjske pravice še vedno prebivala v istem spornem stanju.
zmotna uporaba materialnega prava - odločba o pritožbi - sodba sodišča druge stopnje
Sodišče prve stopnje je popolnoma in pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar ni uporabilo določbe materialnega prava, ki bi jo moralo uporabiti, zato je sodišče druge stopnje s sodbo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog - neplačevanje najemnine
Toženec se na obstoj socialne stiske ne more sklicevati, če ni plačal niti dela najemnine oziroma, če se ni za rešitev svojega problema obrnil na Center za socialno delo.
ZSKZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/1, 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/1. ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1.
predlog za izvršbo - aktivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Kot upnik (aktivna procesna legitimacija) lahko predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine le tisti, ki je v njej naveden kot upnik (materialna legitimacija).
Republika Slovenija ne more nastopati v postopku kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da ni več plačnik RTV naročnine, ker na naslovu, na katerega so ji bili računi poslani, ne živi več, ter da je upnika o tem obvestila. Za te trditve pa dolžnica ni predložila nobenega dokaza. Zato je njen ugovor neobrazložen in tako tudi neutemeljen.
Pri nepremičninski izvršbi za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ ni upoštevna znatnejša škoda, ki jo je po rednem teku stvari mogoče pričakovati.
Pritožbeno sodišče ni sledilo izvajanjem, da se denarna kazen v postopku za zavarovanje lahko izvrši tudi s spremembo denarne kazni v zapor po pravilih 33. čl. ZIZ, kar naj bi izhajalo iz 4. alinee I.
odst. omenjenega člena, ki določa, da se denarna kazen lahko izreče dolžniku, če ravna v nasprotju s sklepom o zavarovanju. Pritrdilo je razlogom sodišča prve stopnje, da je omenjena določba o izrekanju denarne kazni splošne narave. Zaradi specifičnega namena, ki ga ima kazen pri zavarovanju takih nedenarnih terjatev, ki jih lahko opravi le dolžnik, se za izrekanje in izvršitev denarne kazni v takih primerih uporabljajo pravila 226. člena, na kar nedvoumno napotuje določba čl. 273/II ZIZ, ki pravi, da sodišče v primeru, ko dolžniku naloži, da se mora vzdržati določenih dejanj, določi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z II. odst. 226. čl. ZIZ in da v primeru kršitve prepovedi ravna po določbi III. odst. istega člena. Omenjena odstavka 226. čl. ZIZ določata, da sodišče s sklepom izreče denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Višina kazni, ki se jo lahko izreče fizični osebi je največ 1.000.000,00 SIT (in ne 300.000,00 SIT kot po splošni določbi 33. čl. ZIZ). Če dolžnik obveznosti ne izpolni, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo višjo denarno kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bi izpolnil obveznosti. Tako postopa sodišče dokler vsota izrečenih kazni ne doseže desetkratnega zneska najvišjega dovoljenja zneska za posamezno kazen. Če upnik - tožnika predlagata sankcijo za neizpolnitev obveznosti ali neplačilo izrečene kazni, za katero v Zakonu o izvršbi in zavarovanju ni podlage, sodišče tak predlog oziroma del predloga pač zavrne kot neutemeljen. Sicer pa zadostuje, da upnik predlaga izrek denarne kazni za primer, če dolžnik ne bi izpolnil naložene obveznosti. Na podlagi določila čl. 226/III ZIZ opravi izvršbo za tako izrečeno kazen sodišče po uradni dolžnosti in sicer na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Le-ta bo torej izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem bo sodišče (po uradni dolžnosti) opredelilo predmet izvršbe, torej stvar ali pravico dolžnika, iz katere naj se poravna denarna terjatev sodišča (kazen) do dolžnika.