ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Kadar je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen, je treba postopati po določbi 2. odstavka 62. člena ZIZ ter sklep o izvršbi razveljaviti v delu, s katerim je dolžniku naloženo plačilo terjatve in odločiti, da bo o zahtevku in o stroških odločalo sodišče prve stopnje v pravdnem postopku.
Cenitev vrednosti nepremičnine, ki jo izvedenec opravi brez notranjih izmer in ogleda notranjosti objekta, ker mu je to dolžnik onemogočil, je primerna podlaga za ugotovitev vrednosti nepremičnine, če izvedenec v mnenju oceni, da so lahko odstopanja od prave vrednosti le neznatna.
ZTLR člen 37, 42, 43, 37, 42, 43. SZ člen 58, 159/2, 58, 159/2, 58, 159/2. ZSR člen 6, 6.
izselitev iz stanovanja
Stanovanjski zakon zaščite uporabnikov ne pozna, kot je bilo to urejeno v prejšnjem 6. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih. Zato je potrebno pri odločanju o tožbenem zahtevku za izselitev uporabnika upoštevati določbe 37., 42. oziroma 43. člena ZTLR glede varstva lastninske pravice.
odškodnina za negmotno škodo - denarna satisfakcija
Odškodnina za negmotno škodo predstavlja satisfakcijo, ki se odmeri v denarju glede na vse okoliščine primera in upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih.
denarna kazen - število dnevnih zneskov denarne kazni
Po določbi prvega odstavka 38. člena KZ se denarna kazen izreka v dnevnih zneskih in znaša najmanj pet in največ tristošestdeset dnevnih zneskov. Denarna kazen v višini 33 dnevnih zneskov, kot jo je izreklo sodišče prve stopnje, je po oceni sodišča druge stopnje ustrezna teži kaznivega dejanja in ugotovljeni stopnji krivde. Pri tem so bile pravilno ugotovljene in ocenjene tudi olajševalne okoliščine. Zato pritožbena izvajanja v smeri znižanja denarne kazni, pri čemer pa pritožnik ne izpodbija višine dnevnega zneska, niso utemeljena.
ZST člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZIZ člen 40, 40/4, 43, 43/2, 40, 40/4, 43, 43/2.
predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog - umik predloga - ustavitev izvršbe
Po tretjem odstavku 6. člena Zakona o sodnih taksah mora upnik potrdilo o plačilu takse priložiti vlogi, za katero je taksa plačana.
V skladu z določbo četrtega odstavka 40. člena ZIZ mora sodišče s predlogom za izvršbo ravnati smiselno kot z nepopolno vlogo, če zanj ni plačana sodna taksa, mora pa šteti, da je upnik predlog umaknil, če taksa ni bila plačana niti v naknadnem roku. V primeru umika sodišče ustavi izvršbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjal. Zakon o izvršilnem postopku, ki je veljal ob izdaji izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje, pa je v 2. odst. 55.a člena za tak primer predvidel le eno odločitev: razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, čemur je v izpodbijanem delu sklepa pravilno sledilo tudi sodišče prve stopnje.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL42223
ZPP (1977) člen 82. ZGD člen 29. ZSR člen 4.
predlog za izvršbo - upnik - sposobnost biti stranka - pravna oseba - firma - sedež - poslovni naslov
Upnica je pravna oseba - gospodarska družba, ki v postopku pravilno nastopa s svojo firmo. Sedež je treba razlikovati od poslovnega naslova gospodarske družbe (ob kraju še ulica in hišna številka), ki ni statusno pravna prvina.
razmejitev pogodbe o delu in prodajne pogodbe - pobotni ugovor
Za kvalifikacijo, ali gre v konkretnem primeru za pogodbo o delu ali za prodajno pogodbo, je pomembno, kdo je dal bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari, oz. čigavo delo sta imela pogodbenika zlasti v mislih; ni pa pomembno, kdo je izdelal orodje, ki je bilo uporabljeno za izdelavo stvari.
S pobotnim ugovorom toženec zahteva ugotovitev svoje nasprotne terjatve in uporabo te terjatev za pobotanje, ki naj ga sodišče odredi v sodbi.
ZSKZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/1, 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/1. ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1.
predlog za izvršbo - aktivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Kot upnik (aktivna procesna legitimacija) lahko predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine le tisti, ki je v njej naveden kot upnik (materialna legitimacija).
Republika Slovenija ne more nastopati v postopku kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
vlaganje v tujo stvar - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
Da bi imela vlaganja v tujo nepremičnino stvarnopravne učinke, bi moral obstajati dogovor med investitorji na eni strani in lastnikom nepremičnine na drugi strani o tem, da se bodo opravila določena vlaganja v nepremičnino, ki bodo prinesla investitorjem določene stvarnopravne deleže na nepremičnini.
Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju, ki ga ima z zakoncem ter zato zahteva izvršbo na dolžnikov solastninski delež, ne more pa zahtevati določitev deleža dolžnika na nepremičninah, ki so last tretje osebe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika
Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo določbo 2. odstavka 55.a člena ZIP, saj je dolžnik sklepu o izvršbi izrecno v celoti ugovarjal. Ta člen (ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa) pa je za primer, ko je dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, določal, da sodišče sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je izvršba dovoljena, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče glede navedb v pritožbi dodaja, da navedeno pomeni le to, da bo zadeva v nadaljevanju postopka odstopljena pravdnemu sodišču, ki bo moralo ugotoviti dejansko stanje in odločiti o upnikovem zahtevku.
Učinek razdrte pogodbe v primeru, da je katera od strank iz pogodbe kaj pridobila, je v tem, da mora stvar vrniti ali pa vrniti njeno korist. Gre za kondikcijski zahtevek. Ker denarna obveznost tožene stranke kondikcijska obveznost (glej 4. odstavek 210.člena ZOR), je plačilo zamudnih obresti odvisno od njene dobrovernosti (glej 214. člen ZOR).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Ugovor mora biti po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ obrazložen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi obrazloženo oporekal nastanku in višini vtoževane terjatve. Ker iz njegovega ugovora tudi ni razbrati, katera dejstva naj bi dolžnik dokazoval z napovedano, a nekonkretizirano prilogo (ki je dolžnik niti po izteku ugovornega roka ni priložil), je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.
Določba o določeni obrestni meri za primer spremembe tečaja dinarja, je dogovor o valutni klavzuli v pogodbi o posojilu. Obveznica se lahko uporablja za poravnavo obveznosti, za katere zavarovanje je dana, pod pogoji in na način, o katerih se imetnik in upnik dogovorita.