odškodnina za negmotno škodo - denarna satisfakcija
Odškodnina za negmotno škodo predstavlja satisfakcijo, ki se odmeri v denarju glede na vse okoliščine primera in upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih.
Agencija RS za plačilni promet po uveljavitvi zakona o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur. list RS, št. 48/94 in dr.), ni subjekt oproščen plačila sodnih taks po 11. členu Zakona o sodnih taksah.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninskega zahtevka
Pri kazenski obsodilni sodbi zoper storilca prične z dnem njene pravnomočnosti zastaranje za terjatev za nadomestilo škode teči znova. Zatrjevano poslabšanje prejšnjega zdravstvenega stanja v posledici škodnega ravnanja mora zdravniški izvedenec izrecno ugotoviti, tudi glede obsega tovrstne škode po uveljavljanih odškodninskih postavkah.
Upnik v pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe, izvršba je bila ustavljena, ker ni sporočil naslova dolžnika, ne more predlagati naj sodišče uporabi 148. člen ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in samo uradoma ugotovi naslov dolžnika.
Časovno omejena stanovanjska pravica ni razlog, da toženka ne bi bila dolžna plačati stanovanjskih stroškov, če je po prenehanju stanovanjske pravice še vedno prebivala v istem spornem stanju.
Če upnik z ničemer ne izkaže, da podatkov o naslovu dolžnika ni mogel pridobiti, sodišču zato ne more nalagati naj podatke o prebivališču pridobi uradoma.
Učinek razdrte pogodbe v primeru, da je katera od strank iz pogodbe kaj pridobila, je v tem, da mora stvar vrniti ali pa vrniti njeno korist. Gre za kondikcijski zahtevek. Ker denarna obveznost tožene stranke kondikcijska obveznost (glej 4. odstavek 210.člena ZOR), je plačilo zamudnih obresti odvisno od njene dobrovernosti (glej 214. člen ZOR).
Pritožbeno sodišče ni sledilo izvajanjem, da se denarna kazen v postopku za zavarovanje lahko izvrši tudi s spremembo denarne kazni v zapor po pravilih 33. čl. ZIZ, kar naj bi izhajalo iz 4. alinee I.
odst. omenjenega člena, ki določa, da se denarna kazen lahko izreče dolžniku, če ravna v nasprotju s sklepom o zavarovanju. Pritrdilo je razlogom sodišča prve stopnje, da je omenjena določba o izrekanju denarne kazni splošne narave. Zaradi specifičnega namena, ki ga ima kazen pri zavarovanju takih nedenarnih terjatev, ki jih lahko opravi le dolžnik, se za izrekanje in izvršitev denarne kazni v takih primerih uporabljajo pravila 226. člena, na kar nedvoumno napotuje določba čl. 273/II ZIZ, ki pravi, da sodišče v primeru, ko dolžniku naloži, da se mora vzdržati določenih dejanj, določi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z II. odst. 226. čl. ZIZ in da v primeru kršitve prepovedi ravna po določbi III. odst. istega člena. Omenjena odstavka 226. čl. ZIZ določata, da sodišče s sklepom izreče denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Višina kazni, ki se jo lahko izreče fizični osebi je največ 1.000.000,00 SIT (in ne 300.000,00 SIT kot po splošni določbi 33. čl. ZIZ). Če dolžnik obveznosti ne izpolni, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo višjo denarno kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bi izpolnil obveznosti. Tako postopa sodišče dokler vsota izrečenih kazni ne doseže desetkratnega zneska najvišjega dovoljenja zneska za posamezno kazen. Če upnik - tožnika predlagata sankcijo za neizpolnitev obveznosti ali neplačilo izrečene kazni, za katero v Zakonu o izvršbi in zavarovanju ni podlage, sodišče tak predlog oziroma del predloga pač zavrne kot neutemeljen. Sicer pa zadostuje, da upnik predlaga izrek denarne kazni za primer, če dolžnik ne bi izpolnil naložene obveznosti. Na podlagi določila čl. 226/III ZIZ opravi izvršbo za tako izrečeno kazen sodišče po uradni dolžnosti in sicer na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Le-ta bo torej izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem bo sodišče (po uradni dolžnosti) opredelilo predmet izvršbe, torej stvar ali pravico dolžnika, iz katere naj se poravna denarna terjatev sodišča (kazen) do dolžnika.
ZSKZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/1, 2, 2/1, 2/2, 3, 14, 14/1. ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1.
predlog za izvršbo - aktivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Kot upnik (aktivna procesna legitimacija) lahko predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine le tisti, ki je v njej naveden kot upnik (materialna legitimacija).
Republika Slovenija ne more nastopati v postopku kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da ni več plačnik RTV naročnine, ker na naslovu, na katerega so ji bili računi poslani, ne živi več, ter da je upnika o tem obvestila. Za te trditve pa dolžnica ni predložila nobenega dokaza. Zato je njen ugovor neobrazložen in tako tudi neutemeljen.
ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467/2, 467, 467/1, 467/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti se lahko prvostopna odločba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, izrecno pa se ne sme izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZTLR člen 37, 42, 43, 37, 42, 43. SZ člen 58, 159/2, 58, 159/2, 58, 159/2. ZSR člen 6, 6.
izselitev iz stanovanja
Stanovanjski zakon zaščite uporabnikov ne pozna, kot je bilo to urejeno v prejšnjem 6. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih. Zato je potrebno pri odločanju o tožbenem zahtevku za izselitev uporabnika upoštevati določbe 37., 42. oziroma 43. člena ZTLR glede varstva lastninske pravice.
vlaganje v tujo stvar - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
Da bi imela vlaganja v tujo nepremičnino stvarnopravne učinke, bi moral obstajati dogovor med investitorji na eni strani in lastnikom nepremičnine na drugi strani o tem, da se bodo opravila določena vlaganja v nepremičnino, ki bodo prinesla investitorjem določene stvarnopravne deleže na nepremičnini.
Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju, ki ga ima z zakoncem ter zato zahteva izvršbo na dolžnikov solastninski delež, ne more pa zahtevati določitev deleža dolžnika na nepremičninah, ki so last tretje osebe.