izvršba na plačo - stranka izvršilnega postopka - resničnost navedb v ugovoru
Sklep, s katerim sodišče ugodi upnikovemu predlogu iz 1. odst. 134. čl. ZIZ, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da ima položaj dolžnika v procesnopravnem smislu delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu o izvršbi. Slednjemu je zaradi interesa, da v postopku zmaga dolžnik (bivši dolžnikov dolžnik) treba priznati status intervenienta.
Če je v objavljenem razpisu tožeča stranka zahtevala predložitev podatkov in dokumentacije iz 12. člena Odredbe, istočasno pa v razpisni dokumentaciji med potrebnimi dokazili navedla tudi reference, ni mogoče pritrditi pritožniku, da referenc kot sestavine ponudbe tožeča stranka ni zahtevala.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika - preuranjen sklep
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je bil ob izdaji sicer preuranjen, saj prvostopno sodišče ni počakalo, da bi pretekel rok za ugovor za vse štiri dolžnike oz. da bi vsi štirje vložili ugovore, vendar je glede na poznejše utemeljene ugovore vseh štirih dolžnikov odločitev prvostopnega sodišča materialnopravno pravilna, preuranjena izdaja sklepa pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, mnenje izvedenca psihiatrične stroke pa utemeljeno ocenilo kot strokovno neoporečnega.
ZOR člen 142, 142/1, 324, 324/1, 324/2, 142, 142/1, 324, 324/1, 324/2.
splošni pogoji pogodbe - prodaja na obroke
Za pravilno uporabo materialnega prava mora sodišče prve stopnje zavzeti stališče tudi glede splošnih pogojev. Šele nato je mogoče materialnopravno pravilno odločiti, ali je bil določen rok za izpolnitev obveznosti toženke in ali je bila s plačilom v zamudi (324. čl. ZOR).
ZST člen 28, 28/1, 28, 28/1. ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4.
predlog za izvršbo - izterjava neplačane takse - sklep o odmeri sodne takse zaradi neplačila takse ob nastanku taksne obveznosti
Če taksni zavezanec ne plača takse tedaj, ko nastane taksna obveznost, to je ob vložitvi predloga za izvršbo, mora sodišče prve stopnje po 28. členu ZST izdati sklep o odmeri neplačane in kazenske takse. Ker ob času izdaje izpodbijanega sklepa dne 28.9.1999 (in tudi njegove odprave dne 30.9.1999) taksa še ni bila plačana, je izpodbijani sklep o odmeri neplačane sodne takse pravilen, saj prvostopno sodišče odloča po stanju ob izdaji sklepa.
ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1. ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8.
izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve
Z dejanskim preživljanjem mld. upnikov obveznost iz izvršilnega naslova ni izpolnjena, ker se le-ta glasi na plačevanje preživninskih obrokov na roke zakonite zastopnice mld. upnikov, zaradi česar se dolžnik ne more uspešno sklicevati na ugovorni razlog prenehanje terjatve po 8. tč. prvega odst. 55. čl. ZIZ, v kolikor tak način preživljanja ni bil dogovorjen z zakonito zastopnico oziroma z njene strani odobren.
premoženjskopravni zahtevek - oškodovanec kot tožilec - adhezijski postopek - poškodovanje tuje stvari - pritožba oškodovanca kot tožilca - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje kljub temu, da je oškodovanec kot tožilec uveljavljal odškodninski zahtevek v postopku, v sodbi s katero je spoznalo obdolženko za krivo ni odločilo o premoženjskopravnem zahtevku. Zaradi tega se je pritožil oškodovanec kot tožilec in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in mu prizna odškodninski zahtevek. Njegovo pritožbo je bilo potrebno zavreči kot nedovoljeno. Po čl. 63/1 ZKP ima namreč oškodovanec kot tožilec iste pravice kot državni tožilec, razen tistih, ki jih ima državni tožilec kot državni organ. Državni tožilec pa po zakonu o kazenskem postopku nima pravice izpodbijati odločbe o premoženjskem zahtevku zaradi česar, ne more imeti te pravice niti oškodovanec kot tožilec. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku gre namreč za pritegnitev pravde k kazenskemu postopku, zakon o kazenskem postopku pa državnemu tožilstvu kot rečeno ne daje pravice zastopati tudi te interese. Res je, da sodišče ni odločilo o odškodninskem zahtevku, vendar pa s tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. tč. 2. odst. 371. čl. ZKP, saj ni nasprotja v izreku, niti z izrekom in obrazložitvijo, vsa odločilna dejstva, v kazenskem postopku pa je tudi pravilno ugotovilo in jih ustrezno obrazložilo.
Glede na navedeno, bo moral oškodovanec kot tožilec za uveljavitev svojega zahtevka sprožiti pravdo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva s katerimi je utemeljeno oporekal obstoju in višini terjatve, zato je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno štelo za obrazložen in odločitev o zahtevku in stroških prepustilo pristojnemu sodišču.
ugovor pobota terjatev - ugovor zoper sklep o izvršbi
V izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe o določitvi preživnine, dolžnik ne more ugovarjati ugovora pobotanja, ker sta bila po njegovih trditvah starša dogovorjena, da vzdržujeta vsak enega otroka.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predlog za nadomestitev pripora s hišnim priporom po vsebini logično predstavlja predvsem predlog za odpravo pripora (torej oceno, da pripor ni več neogibno potreben), kakor tudi predlog za odreditev hišnega pripora. Po določbi VI. odst. 199 a čl. ZKP se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave hišnega pripora, smiselno opravljajo določbe tega zakona o priporu. Vprašanje (ne) dovoljenosti pritožbe zoper sklep senata, s katerim le ta zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora po vloženi obtožnici, rešuje določba IV. odst. 207. čl. ZKP (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 18. in 19.6. 1996) ter je zato sklicevanje pritožnikov o dovoljenosti pritožbe po določbi I. odst. 399. čl. ZKP, neutemeljeno.
pobot - procesno pobotanje - pobotni ugovor - nasprotna tožba zaradi pobota - stvarna pristojnost - posojilna pogodba
Ker je toženec celotno v pobot navajano terjatev zajel z nasprotno tožbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je podal le to tožbo in ne tudi hkratnega ločenega pobotnega ugovora do višine po tožniku iztoževane terjatve.
Nasprotna tožba je po procesni naravi samostojna tožba. Zato sodišče, kadar niso izpolnjeni pogoji za vložitev nasprotne tožbe po členu 189 ZPP/77, takšne tožbe ne zavrže, temveč z njo ravna kakor z vsako drugo tožbo, torej jo izloči iz obravnavanja in z njo nadalje postopa v skladu z določbami ZPP.
Tožnik je uspel dokazati, da je tožencu posodil določen znesek denarja in da mu ga ta ni vrnil.
Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 1. točki 45. člena ZDDO (dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerimi se krni ugled državnega organa), zadošča ocena pristojnega disciplinskega organa, da ima kršitev znake kaznivega dejanja oz. prekrška. V navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da mora biti zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo, zato tudi sodišču ni potrebno prekiniti postopka do zaključka kazenskega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Ugovor mora biti po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ obrazložen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. Za svoje navedbe o plačilu dolga namreč ni predložil prav nobenega dokaza.
S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dovolitvi vpisa zaradi nepravilne uporabe zemljiškoknjižnega prava o knjižnem predniku, zemljiškoknjižnih listinah, vsebini predloga, legitimaciji udeležencev, pravil postopka, ne pa naprimer iz razlogov, ker v nepremičninski izvršbi sodišče ni odločilo o predlogu za odlog izvršbe.