ZD člen 133, 133/1, 138, 138/1, 133, 133/1, 138, 138/1.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini
ZD v 1. odstavku 138. člena določa, da se izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Zato niso utemeljene navedbe dedičev pritožbi, s katerimi le-ta skuša preklicati svojo izjavo o odpovedi dediščini, dano na zapuščinski obravnavi.
Četudi sta se pogodbeni stranki dogovarjali o prevzemu dolga po tretji osebi, ni mogoče zaključiti, da je do takšnega prevzema dejansko prišlo, če ni tretja oseba podala izrecne izjave o prevzemu in če ni tožeča stranka kot upnik s tem soglašala.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20882
KZ člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1, 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - sprememba sodbe - tatvina
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo odločilna dejstva, vendar je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona potrebno izreči drugačno sodbo, zato je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo.
pobot - procesno pobotanje - pobotni ugovor - nasprotna tožba zaradi pobota - stvarna pristojnost - posojilna pogodba
Ker je toženec celotno v pobot navajano terjatev zajel z nasprotno tožbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je podal le to tožbo in ne tudi hkratnega ločenega pobotnega ugovora do višine po tožniku iztoževane terjatve.
Nasprotna tožba je po procesni naravi samostojna tožba. Zato sodišče, kadar niso izpolnjeni pogoji za vložitev nasprotne tožbe po členu 189 ZPP/77, takšne tožbe ne zavrže, temveč z njo ravna kakor z vsako drugo tožbo, torej jo izloči iz obravnavanja in z njo nadalje postopa v skladu z določbami ZPP.
Tožnik je uspel dokazati, da je tožencu posodil določen znesek denarja in da mu ga ta ni vrnil.
Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 1. točki 45. člena ZDDO (dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerimi se krni ugled državnega organa), zadošča ocena pristojnega disciplinskega organa, da ima kršitev znake kaznivega dejanja oz. prekrška. V navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da mora biti zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo, zato tudi sodišču ni potrebno prekiniti postopka do zaključka kazenskega postopka.
ZOR člen 913/2, 913/3, 913/2, 913/3. ZIZ člen 53/2, 62/5, 53/2, 62/5.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (obračuna zavarovalne premije) navaja, da je zavarovalna pogodba nehala veljati, ker dolžnik kljub opominu zavarovalnice ni plačal premije, pa o tem dejstvu ne priloži nobenih dokazov, je tak ugovor neobrazložen.
Za že razsojeno stvar ne gre, če tožeča stranka izkaže, da so se v času od prejšnjega predloga za izdajo začasne odredbe, ki je bil pravnomočno zavrnjen, do vložitve novega predloga dejanske okoliščine tako spremenile, da opravičujejo izdajo enake začasne odredbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obvestilo o plačilu terjatve
Dolžnikovo obvestilo, da je plačal terjatev, ki mu je bila naložena s 1. in 3. tč. izreka izvršilnega sklepa na podlagi verodostojne listine, ni predstavljalo ugovora zoper sklep o izvršbi.
Sodišče je neutemeljeno razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če je to storilo na podlagi ugovora, ki je sicer obrazložen, niso pa priloženi listinski dokazi, na katere se ugovor sklicuje, pri tem pa je na dolžniku dokazno breme za dejstva, navedena v ugovoru.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni umik predloga za izvršbo - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Pri delnem umiku predloga za izvršbo mora sodišče odločiti le o delni ustavitvi izvršbe. Sodišče prve stopnje pa je poleg tega zavrnilo tudi upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe za zakonite zamudne obresti od zneska 96.676,70 SIT od 24.4.1999 do 14.6.1999. O dovolitvi izvršbe za to terjatev je odločeno s sklepom o izvršbi z dne 25.5.1999. S tem ko je sodišče prve stopnje po delnem umiku predloga za izvršbo odločilo tudi o predlogu za nadaljevanje izvršbe, čeprav za to ni bilo podlage, je ponovno odločilo o zahtevku, o katerem je že pravnomočno odločeno.
ugotavljanje očetovstva - priznanje očetovstva - spor o obstoju priznanja očetovstva - dedna pravica nezakonskega otroka
Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da ne drži, da bi se toženci tožbenemu zahtevku, "da niso vnuki in s tem dediči po zapustnikih", lahko uprli le s predložitvijo ustreznega izpiska iz matične knjige. Toženci se navedenemu zahtevku lahko uspešno upirajo z dokazovanjem, da je bilo očetovstvo ugotovljeno ali priznano na način, kot je bil veljaven v času ugotovitve ali priznanja. V letih 1929 do 1933 je bilo mogoče po pravnih pravilih ODZ ugotoviti očetovstvo v pravdi ali priznati očetovstvo pred varstvenim sodiščem v nepravdnem postopku.
Dedna pravica se presoja po predpisu, veljavnem v času smrti zapustnika oziroma v primeru denacionalizacije po ZD ter po ZDKG.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pritožba upnika proti sklepu o razveljavitvi sklepa o izvršbi
Če je na dolžniku dokazno breme za dejstva, navedena v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa ni dolžnik predložil nobenih dokazov, je sodišče na ugovor neutemeljeno razveljavilo sklep o izvršbi.
Zasebna neodložljiva obveznost (spremljanje sina na preizkus ročnih spretnosti) ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi stranka lahko svojo odsotnost telefonsko ali telegramsko opravičila oz. pooblastila pooblaščenca.
preložitev naroka - predlog stranke - ocena sodišča
Sodišče lahko na predlog stranke preloži narok, če oceni, da je predlog upravičen. O tem, ali je sodišče njegovemu predlogu ugodilo, se mora predlagatelj pred narokom prepričati sam.
Sodišče je upnika izrecno in nedvoumno pozvalo, naj v roku treh mesecev od prejema obvestila, da rubež ni bil opravljen, predlaga ponoven rubež, sicer bo sodišče izvršbo ustavilo. Iz podatkov v spisu izhaja, da upnik sploh ni predlagal nove dražbe, niti upnik česa takega ne zatrjuje v pritožbi, zato je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe povsem pravilna.
Dolžnikove trditve, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil po izteku roka zato, ker je poskušal navezati stik z upnikom, niso upoštevane in je bil ugovor utemeljeno zavržen kot prepozen.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov, to je predvsem iz izpovedbe oškodovanca kakor tudi iz podpisanega potrdila s strani obdolženca o izročitvi zneska 1.600 DEM, da je imel obdolženec že ob sklenitvi posla goljufivi namen, oziroma je bilo njegovo dejanje že od vsega začetka posebej motivirano pridobiti zase protipravno premoženjsko korist na škodo oškodovanca.
ZST člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZIZ člen 40, 40/4, 43, 43/2, 40, 40/4, 43, 43/2.
predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog - umik predloga - ustavitev izvršbe
Po tretjem odstavku 6. člena Zakona o sodnih taksah mora upnik potrdilo o plačilu takse priložiti vlogi, za katero je taksa plačana.
V skladu z določbo četrtega odstavka 40. člena ZIZ mora sodišče s predlogom za izvršbo ravnati smiselno kot z nepopolno vlogo, če zanj ni plačana sodna taksa, mora pa šteti, da je upnik predlog umaknil, če taksa ni bila plačana niti v naknadnem roku. V primeru umika sodišče ustavi izvršbo.