učinek obveznosti - izpolnitev obveznosti - pogodba o delu
Tožena stranka, ki se je s pogodbo zavezala plačati tožniku avtorski honorar, mora svojo obveznost po pogodbi tudi izpolniti in ni upravičena preračunavati avtorskega honorarja mimo pogodbenih določb v delovne ure.
Sodišče je neutemeljeno razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če je to storilo na podlagi ugovora, ki je sicer obrazložen, niso pa priloženi listinski dokazi, na katere se ugovor sklicuje, pri tem pa je na dolžniku dokazno breme za dejstva, navedena v ugovoru.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1, 178, 178/2, 179, 179/1.
ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o vrednosti nepremičnine utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, ki ugotavlja tržno ceno nepremičnine na dan cenitve.
Izvedeniško mnenje je bilo dolžniku vročeno pa mu ni oporekal, v pritožbi pa je navedel le splošne ugovore, ne da bi zanje ponudil dokaze.
Za že razsojeno stvar ne gre, če tožeča stranka izkaže, da so se v času od prejšnjega predloga za izdajo začasne odredbe, ki je bil pravnomočno zavrnjen, do vložitve novega predloga dejanske okoliščine tako spremenile, da opravičujejo izdajo enake začasne odredbe.
Četudi sta se pogodbeni stranki dogovarjali o prevzemu dolga po tretji osebi, ni mogoče zaključiti, da je do takšnega prevzema dejansko prišlo, če ni tretja oseba podala izrecne izjave o prevzemu in če ni tožeča stranka kot upnik s tem soglašala.
Dolžnikova trditev, da po njegovi evidenci upniku ne dolguje ničesar, oziroma, da upnik dolguje njemu določen znesek ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo, dovoljeno na podlagi izvršilnega naslova.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva s katerimi je utemeljeno oporekal obstoju in višini terjatve, zato je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno štelo za obrazložen in odločitev o zahtevku in stroških prepustilo pristojnemu sodišču.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik svojih ugovornih navedb o domnevnem plačevanju dobavljene kave upniku z gotovino ter o domnevnem poplačilu svojih dolgov ob zaprtju lokala ni podkrepil s predložitvijo nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Če je v objavljenem razpisu tožeča stranka zahtevala predložitev podatkov in dokumentacije iz 12. člena Odredbe, istočasno pa v razpisni dokumentaciji med potrebnimi dokazili navedla tudi reference, ni mogoče pritrditi pritožniku, da referenc kot sestavine ponudbe tožeča stranka ni zahtevala.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov, to je predvsem iz izpovedbe oškodovanca kakor tudi iz podpisanega potrdila s strani obdolženca o izročitvi zneska 1.600 DEM, da je imel obdolženec že ob sklenitvi posla goljufivi namen, oziroma je bilo njegovo dejanje že od vsega začetka posebej motivirano pridobiti zase protipravno premoženjsko korist na škodo oškodovanca.
Ker sodišče na glavno obravnavo tožencu, kjer naj bi ga sodišče zaslišalo ni bilo vročeno osebno oziroma tako, kot je določeno v 142. členu ZPP, sodišče pa je na naroku zaslišalo le nasprotno stranko in glavno obravnavo zaključilo, tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 354. člena ZPP.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor v delu, v katerem je naloženo plačilo terjatve
Procesnega sklepa sodišča prve stopnje, izdanega po 2. odst. 62. člena ZIZ, ni mogoče izpodbiti s trditvami o izpolnjeni terjatvi, saj se bo o tej odločalo v pravdnem postopku.
začasna odredba - zavarovanje - namen začasne odredbe
Namen začasne odredbe je zavarovanje bodoče izvršbe, zato je predlog za izdajo začasne odredbe, ki ne služi realizaciji upnikove terjatve, neutemeljen.
Zasebna neodložljiva obveznost (spremljanje sina na preizkus ročnih spretnosti) ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi stranka lahko svojo odsotnost telefonsko ali telegramsko opravičila oz. pooblastila pooblaščenca.
postopek za ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice
Sodišče uredi sporno mejo primarno na podlagi močnejše pravice (I.
odst. 136. člena ZNP) in šele kadar pogoji za odločanje na podlagi močnejše pravice niso podani, se meja uredi po zadnji mirni posesti (3. odst. 136. člena ZNP) oziroma, če se tudi zadnja mirna posest ne da ugotoviti, pride v upoštev razdelitev sporne površine po pravični oceni sodišča (4. odst. 136. člena ZNP). Sodišče mora pri izdaji sklepa o ureditvi meje upoštevati določbo 2. odst. 138. člena ZNP in pri tem ne le natančno opisati določeno mejo, temveč tudi navesti ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora.
Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 1. točki 45. člena ZDDO (dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerimi se krni ugled državnega organa), zadošča ocena pristojnega disciplinskega organa, da ima kršitev znake kaznivega dejanja oz. prekrška. V navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da mora biti zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo, zato tudi sodišču ni potrebno prekiniti postopka do zaključka kazenskega postopka.
ZPP (1977) člen 313, 496a, 496a/1, 313, 496a, 496a/1.
združitev pravd v skupno obravnavanje - predpostavke združitve
Odločitev o združitvi pravd v skupno obravnavanje je stvar procesnega vodstva, ki ima svoj temelj v 313. členu ZPP. Tako se s sklepom lahko združi več pravd med istimi osebami, ki tečejo pred istim sodiščem, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški.
Čeprav istovrstnost pravne in dejanske podlage ni pogoj za združitev pravd, pa se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da bi združitev obeh zadev postopek prej zavlekla, kot pa pospešila.