sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnik je zoper sklep o izvršbi obrazloženo ugovarjal le deloma, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi glede celotnega zahtevka.
Zasebna neodložljiva obveznost (spremljanje sina na preizkus ročnih spretnosti) ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi stranka lahko svojo odsotnost telefonsko ali telegramsko opravičila oz. pooblastila pooblaščenca.
Dogovor o prevzemu dolga, ki je bil sklenjen v pisni obliki znotraj enoletnega roka pred uvedbo stečaja, je mogoče izpodbijati, čeprav so ustni dogovori med strankami začeli teči že v času pred začetkom tega roka.
Utemeljeno okrožni državni tožilec v pritožbi navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obdolženec v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja ni ravnal z goljufivim namenom vprašljiva. Upravičena tako opozarja, da podjetje, katerega lastnik naj bi bil, sploh ni poslovalo in to že od leta 1992, tako da tudi prilivov na žiro račun podjetja ni bilo. Nadalje okrožni državni tožilec tudi upravičeno opozarja na okoliščino, da obdolženec razen manjšega dela dolga, katerega naj bi plačal šele po grožnji s policijo ni plačal še ničesar, ne glede na to, da je v času sklenitve posla minilo že več kot pet let.
Dolžnikova trditev, da po njegovi evidenci upniku ne dolguje ničesar, oziroma, da upnik dolguje njemu določen znesek ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo, dovoljeno na podlagi izvršilnega naslova.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-2, 201, 201/1, 201/1-2.
pripor - priporni razlog
Po določbi 2. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP je mogoče pripor zoper obdolženca odrediti če je podana opravičena bojazen, da bo uničil sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo vplival na priče, udeležence ali prikrivalce. Le nevarnost takšnega vplivanja na abstraktnem nivoju ne zadostuje za odreditev pripora iz tega pripornega razloga. Podane morajo biti posebne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec že začel z vplivanjem na pričo, torej mora biti izkazana že neka aktivnost obdolženca vsaj v smeri začetka vplivanja na pričo ali udeleženca v postopku.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - krajevna pristojnost
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatve dolžnika je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega dolžnik dejansko prebiva, pa čeprav ima stalno prebivališče prijavljeno drugje.
Solastnik zemljiškoknjižnega telesa II za katerega ni vpisana pravica uporabe v zemljiškoknjižnem telesu I lahko zahteva vpis lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini le, če sodišču skupaj z zemljiškoknjižnim predlogom predloži odločbo o funkcionalnem zemljišču.
Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije vpisati ugotovljena dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo in ni pristojno presojati njene pravilnosti in zakonitosti postopka, v katerem je bila izdana.
Tožnica, ki ni dokazala, da ji je bilo stanovanje v celoti oddano v podnajem, ker si je imetnik stanovanjske pravice pridržal v uporabi manjšo sobo, ki jo je občasno uporabljal, pa četudi ne za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb, ji ne gredo pravice po 149. čl. SZ in tudi ne do odkupa stanovanja po 117. čl. SZ.
Če je na dolžniku dokazno breme za dejstva, ki jih navaja v ugovoru, pa v zvezi s tem ne predloži nobenih dokazov o obstoju le-teh, je ugovor neutemeljen.
izvršilno sredstvo - sprememba sredstev in predmetov izvršbe
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom dovolilo novo izvršilno sredstvo, to je izvršbo na nepremičnine dolžnika, ker izvršba s prvotnim sredstvom ni bila uspešna. Razlog, da izvršba s prvotnim sredstvom ni bila uspešna, je bil ravno razlog za dovolitev novega izvršilnega sredstva, ne pa razlog, ki bi preprečeval nadaljnjo izvršbo, kot to zmotno misli pritožnik.