ugotavljanje očetovstva - priznanje očetovstva - spor o obstoju priznanja očetovstva - dedna pravica nezakonskega otroka
Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da ne drži, da bi se toženci tožbenemu zahtevku, "da niso vnuki in s tem dediči po zapustnikih", lahko uprli le s predložitvijo ustreznega izpiska iz matične knjige. Toženci se navedenemu zahtevku lahko uspešno upirajo z dokazovanjem, da je bilo očetovstvo ugotovljeno ali priznano na način, kot je bil veljaven v času ugotovitve ali priznanja. V letih 1929 do 1933 je bilo mogoče po pravnih pravilih ODZ ugotoviti očetovstvo v pravdi ali priznati očetovstvo pred varstvenim sodiščem v nepravdnem postopku.
Dedna pravica se presoja po predpisu, veljavnem v času smrti zapustnika oziroma v primeru denacionalizacije po ZD ter po ZDKG.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - krajevna pristojnost
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatve dolžnika je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega dolžnik dejansko prebiva, pa čeprav ima stalno prebivališče prijavljeno drugje.
Četudi sta se pogodbeni stranki dogovarjali o prevzemu dolga po tretji osebi, ni mogoče zaključiti, da je do takšnega prevzema dejansko prišlo, če ni tretja oseba podala izrecne izjave o prevzemu in če ni tožeča stranka kot upnik s tem soglašala.
Sodišče je upnika izrecno in nedvoumno pozvalo, naj v roku treh mesecev od prejema obvestila, da rubež ni bil opravljen, predlaga ponoven rubež, sicer bo sodišče izvršbo ustavilo. Iz podatkov v spisu izhaja, da upnik sploh ni predlagal nove dražbe, niti upnik česa takega ne zatrjuje v pritožbi, zato je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe povsem pravilna.
ZIZ člen 38, 38/5, 55, 38, 38/5, 55. ZPP člen 365, 365/2, 365, 365/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - potrebni stroški
Dolžnikovo (delno) plačilo obveznosti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni razlog za ugovor in ne preprečuje izvršbe. Upnici je treba priznati potrebne stroške odgovora na ugovor.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pritožba upnika proti sklepu o razveljavitvi sklepa o izvršbi
Če je na dolžniku dokazno breme za dejstva, navedena v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa ni dolžnik predložil nobenih dokazov, je sodišče na ugovor neutemeljeno razveljavilo sklep o izvršbi.
ZOR člen 142, 142/1, 324, 324/1, 324/2, 142, 142/1, 324, 324/1, 324/2.
splošni pogoji pogodbe - prodaja na obroke
Za pravilno uporabo materialnega prava mora sodišče prve stopnje zavzeti stališče tudi glede splošnih pogojev. Šele nato je mogoče materialnopravno pravilno odločiti, ali je bil določen rok za izpolnitev obveznosti toženke in ali je bila s plačilom v zamudi (324. čl. ZOR).
Ob odločanju o tožnikovem zahtevku za znižanje preživninske obveznosti, materialni položaj novega partnerja preživninskega zavezanca ne more biti odločilna okoliščina za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-2, 201, 201/1, 201/1-2.
pripor - priporni razlog
Po določbi 2. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP je mogoče pripor zoper obdolženca odrediti če je podana opravičena bojazen, da bo uničil sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo vplival na priče, udeležence ali prikrivalce. Le nevarnost takšnega vplivanja na abstraktnem nivoju ne zadostuje za odreditev pripora iz tega pripornega razloga. Podane morajo biti posebne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec že začel z vplivanjem na pričo, torej mora biti izkazana že neka aktivnost obdolženca vsaj v smeri začetka vplivanja na pričo ali udeleženca v postopku.
ZIZ člen 53, 58, 58/3, 53, 58, 58/3. ZPP člen 155, 155/2, 155, 155/2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - izvršilni stroški - davek na dodano vrednost - obračunavanje odvetniških storitev - davek na dodano vrednost
Ugovor M.K., da on ni dolžnik po izvršilnem naslovu, temveč je to gospodarska družba v lasti njegove sestre, ki nosi enako ime kot nekdanja obratovalnica v lasti M.K., ni utemeljen, saj iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, izhaja, da je dolžnik M.K. pravni naslednik svoje nekdanje obratovalnice.
ZPP v 2.odstavku 155.člena določa, da se v primeru, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, taki stroški odmerijo po tarifi. Ker predmetna zakonska določba torej napotuje na uporabo Odvetniške tarife, ta pa ne predpisuje obračunavanja odvetniških storitev z upoštevanjem 19% davka na dodano vrednost, odvetnik ni upravičen do plačila svojih storitev po pravilu število točk za posamezno storitev x vrednost točke + 19% davek na dodano vrednost.
premoženjskopravni zahtevek - oškodovanec kot tožilec - adhezijski postopek - poškodovanje tuje stvari - pritožba oškodovanca kot tožilca - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje kljub temu, da je oškodovanec kot tožilec uveljavljal odškodninski zahtevek v postopku, v sodbi s katero je spoznalo obdolženko za krivo ni odločilo o premoženjskopravnem zahtevku. Zaradi tega se je pritožil oškodovanec kot tožilec in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in mu prizna odškodninski zahtevek. Njegovo pritožbo je bilo potrebno zavreči kot nedovoljeno. Po čl. 63/1 ZKP ima namreč oškodovanec kot tožilec iste pravice kot državni tožilec, razen tistih, ki jih ima državni tožilec kot državni organ. Državni tožilec pa po zakonu o kazenskem postopku nima pravice izpodbijati odločbe o premoženjskem zahtevku zaradi česar, ne more imeti te pravice niti oškodovanec kot tožilec. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku gre namreč za pritegnitev pravde k kazenskemu postopku, zakon o kazenskem postopku pa državnemu tožilstvu kot rečeno ne daje pravice zastopati tudi te interese. Res je, da sodišče ni odločilo o odškodninskem zahtevku, vendar pa s tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. tč. 2. odst. 371. čl. ZKP, saj ni nasprotja v izreku, niti z izrekom in obrazložitvijo, vsa odločilna dejstva, v kazenskem postopku pa je tudi pravilno ugotovilo in jih ustrezno obrazložilo.
Glede na navedeno, bo moral oškodovanec kot tožilec za uveljavitev svojega zahtevka sprožiti pravdo.
Če upnik predlogu za izvršbo ne predloži potrdila o plačilu takse, niti v naknadnem roku, se šteje predlog za umaknjen, ne glede na to, da je morda takso plačal.
ZGD člen 580. ZOR člen 8, 27, 277, 277/1, 321, 336, 337, 343. ZPP(1977) člen 496a. Odlok o oskrbi z vodo člen 3, 6, 7, 12, 33.
sklenitev pogodbe - oskrba z vodo - odgovornost - odprava okvare - naključje - zamudne obresti - pasivna legitimacija - lastninsko preoblikovanje družbe
Iz izpiska javne knjige, to je sodnega registra, je razvidno, da gre pri toženi stranki za lastninsko preoblikovanje in uskladitev v smislu 580. čl. ZGD. C. p.o. in C. d.d. sta ena in ista pravna oseba, zato je podana pasivna legitimacija dolžnika.
Tožena stranka je dolžna vodo plačati, saj jo je tudi porabila. Iz 3. čl. Odloka o oskrbi z vodo jasno izhaja, da je uporabnik fizična ali pravna oseba, ki vodo uporablja, pri čemer je lastništvo objektov, v katerih je odjemno mesto za vodo, povsem irelevantno.
Pok cevi pritožbeno sodišče obravnava kot naključje, ki se je pripetilo na strani tožene stranke kot uporabnika vodovoda, zato je slednja tudi dolžna nositi posledice tega dogodka.
Domneva, če je plačana glavnica, da veljajo za plačane tudi obresti, velja samo za primer, ko je izstavljena pobotnica (upnikovo potrdilo, da je dolžnik plačal - prim. 321. čl. ZOR), ne pa za primer prenehanja obveznosti s pobotom (kompenzacijo). S pobotom preneha glavna terjatev ter akcesorne pravice, ki so namenjene za zavarovanje le-te (poroštvo, zastava, pridržna pravica itd.), zapadle, a neplačane obresti pa nasprotno postanejo samostojna terjatev, v kolikor niso bile izrecno vračunane in plačane s kompenzacijo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - zastava
Če upnik predlaga začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja s stvarjo, ki jo mora imetnik stvari po sodni odločbi izročiti dolžniku kot lastniku, ni verjetno izkazana upnikova terjatev, ki naj bi temeljila na zastavni pravici upnika na tej stvari, če je zastavno pogodbo glede te stvari sklenil njen imetnik.