sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obvestilo o plačilu terjatve
Dolžnikovo obvestilo, da je plačal terjatev, ki mu je bila naložena s 1. in 3. tč. izreka izvršilnega sklepa na podlagi verodostojne listine, ni predstavljalo ugovora zoper sklep o izvršbi.
Prepričanje upnic, da bo dolžnik storil vse, da bo izterjavo otežil, ne zadošča za izdajo predlagane odredbe, ko pa istočasno ne izkazuje tako imenovane subjektivne nevarnosti onemogočanja terjatve, ki bi jo lahko povzročil le dolžnik s svojim ravnanjem, direktno usmerjenim v skrivanje ali odtujevanje premoženja.
Tožbe, ki je kot dokazilo priložena zaprosilu, ni mogoče šteti kot tožbe in jo tako tudi obravnavati, ker ni podane zahteve za sodno varstvo, kar je bistvo in smisel vsake tožbe.
Utemeljeno okrožni državni tožilec v pritožbi navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obdolženec v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja ni ravnal z goljufivim namenom vprašljiva. Upravičena tako opozarja, da podjetje, katerega lastnik naj bi bil, sploh ni poslovalo in to že od leta 1992, tako da tudi prilivov na žiro račun podjetja ni bilo. Nadalje okrožni državni tožilec tudi upravičeno opozarja na okoliščino, da obdolženec razen manjšega dela dolga, katerega naj bi plačal šele po grožnji s policijo ni plačal še ničesar, ne glede na to, da je v času sklenitve posla minilo že več kot pet let.
Dolžnikova trditev, da po njegovi evidenci upniku ne dolguje ničesar, oziroma, da upnik dolguje njemu določen znesek ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo, dovoljeno na podlagi izvršilnega naslova.
Republika Slovenija je aktivno legitimirana za uveljavljanje lastninske pravice na zemljiščih z zalogami gline tožene stranke kot mineralnimi surovinami, ki so poleg drugih naravnih virov prešle v lastnino Republike Slovenije z uveljavitvijo Zakona o varstvu okolja.
Za vertikalno plast zemljišča pod površino, ki vsebuje omembe vredne zaloge gline, ni mogoče izstaviti zemljiško knjižne listine in doseči njenega vpisa, ampak le za zemljiško knjižno parcelo v celoti.
Tožena stranka ne more s pritožbo uspešno izpodbijati sodbe, ki jo je sodišče izdalo na podlagi glavne obravnave, opravljene v njeni nenavzočnosti, če je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, pa svojega izostanka ni opravičila.
Sodišče je neutemeljeno razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če je to storilo na podlagi ugovora, ki je sicer obrazložen, niso pa priloženi listinski dokazi, na katere se ugovor sklicuje, pri tem pa je na dolžniku dokazno breme za dejstva, navedena v ugovoru.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik svojih ugovornih navedb o tem, da zaradi nepodpisa pogodbe ni dolžan plačati, ni podrobneje obrazložil. Navedb, da ni dolžan plačati, ker upnik njemu dolguje del pologa, pa ni specificiral, niti jih ni podkrepil s predložitvijo nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
narok za glavno obravnavo - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - opravičljiv razlog
Zgolj pritožbene trditve, da je pritožnik poslal "pisno opravičilo", še ne omajejo zavrnitve predloga za preložitev glavne obravnave, v katerem se je pritožnik le skliceval na bolezen.
Če upnik predlogu za izvršbo ne predloži potrdila o plačilu takse, niti v naknadnem roku, se šteje predlog za umaknjen, ne glede na to, da je morda takso plačal.
denarna odškodnina - pravica - negmotna škoda - strah ob škodnem dogodku - sekundarni strah
Pravica do denarne odškodnine za pretrpljen strah ni vezana samo na strah ob škodnem dogodku temveč na nek drug strah, do katerega je prišlo v kateremkoli kasnejšem času, ki pa je posledično vezan na škodni dogodek, ob pogoju, da je strah takšne intenzivnosti in trajanja, da pomeni veljavno podlago za prisojo denarne odškodnine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ.
Tožnica, ki ni dokazala, da ji je bilo stanovanje v celoti oddano v podnajem, ker si je imetnik stanovanjske pravice pridržal v uporabi manjšo sobo, ki jo je občasno uporabljal, pa četudi ne za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb, ji ne gredo pravice po 149. čl. SZ in tudi ne do odkupa stanovanja po 117. čl. SZ.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni umik predloga za izvršbo - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Pri delnem umiku predloga za izvršbo mora sodišče odločiti le o delni ustavitvi izvršbe. Sodišče prve stopnje pa je poleg tega zavrnilo tudi upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe za zakonite zamudne obresti od zneska 96.676,70 SIT od 24.4.1999 do 14.6.1999. O dovolitvi izvršbe za to terjatev je odločeno s sklepom o izvršbi z dne 25.5.1999. S tem ko je sodišče prve stopnje po delnem umiku predloga za izvršbo odločilo tudi o predlogu za nadaljevanje izvršbe, čeprav za to ni bilo podlage, je ponovno odločilo o zahtevku, o katerem je že pravnomočno odločeno.