začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - zastava
Če upnik predlaga začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja s stvarjo, ki jo mora imetnik stvari po sodni odločbi izročiti dolžniku kot lastniku, ni verjetno izkazana upnikova terjatev, ki naj bi temeljila na zastavni pravici upnika na tej stvari, če je zastavno pogodbo glede te stvari sklenil njen imetnik.
Le z zatrjevanjem o vlaganju denarnih sredstev v nakup nepremičnine, ki jo je kupil toženec, ne da bi tožnik dokazal obstoj kateregakoli pogoja za pridobitev lastninske pravice po 20. čl. ZTLR, tožnik ne more pridobiti lastninske pravice na kupljeni nepremičnini, kot tudi ne, če bi dejansko prispeval sredstva k nakupu ob enakem stanju.
V skladu s 3. odst. 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi predmeti. Upnica z vlogo z dne 4.3.1999 ni predlagala spremembe izvršilnega sredstva, temveč nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom poleg že dovoljenega izvršilnega sredstva, je sodišče prve stopnje napačno odločilo, kako je sklenilo, da se spremeni izvršilno sredstvo.
Dolžnikov ugovor ne ustreza pogojem iz drugega odstavka člena 53 ZIZ, zato bi ga sodišče moralo predložiti višjemu sodišču, da bi o njem odločilo kot o pritožbi - člen 62/V ZIZ.
Nasprotij v mnenjih obeh izvedencev ni. Vsak od njiju je podal izvedensko mnenje iz stališča svoje stroke, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da si njuni izvedenski mnenji ne nasprotujeta, temveč se le dopolnjujeta.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri tem je poudarilo, da ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi obdolženca.
Pritožba ni bila vložena v razumnem roku, če je tožnica - delavka zahtevala sodno varstvo po 23 mesecih od vložitve ugovora zoper prvostopni sklep delodajalca. Dejstvo, da je bila tožnica v tem času večinoma v bolniškem staležu, ne vpliva na takšno odločitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik svojih ugovornih navedb o domnevnem plačevanju dobavljene kave upniku z gotovino ter o domnevnem poplačilu svojih dolgov ob zaprtju lokala ni podkrepil s predložitvijo nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Če je na dolžniku dokazno breme za dejstva, ki jih navaja v ugovoru, pa v zvezi s tem ne predloži nobenih dokazov o obstoju le-teh, je ugovor neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ.
Tožnica, ki ni dokazala, da ji je bilo stanovanje v celoti oddano v podnajem, ker si je imetnik stanovanjske pravice pridržal v uporabi manjšo sobo, ki jo je občasno uporabljal, pa četudi ne za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb, ji ne gredo pravice po 149. čl. SZ in tudi ne do odkupa stanovanja po 117. čl. SZ.
Stanovanje, ki ga je kupila toženka iz sredstev, ki ji jih je dal zapustnik z namenom, da kupi stanovanje za hčerko (vnukinjo), ne spada v zapuščino in je njena last.
ZSKZ člen 2, 2/1, 6, 2, 2/1, 6. ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1.
stranka izvršilnega postopka - aktivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
Po določbi 2. člena ZSKZ sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije.
Pri izterjavi terjatve, ki je nastala iz zakupnega razmerja med skladom in dolžnikom, Republika Slovenija ne more delovati namesto sklada kot stranka izvršilnega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva s katerimi je utemeljeno oporekal obstoju in višini terjatve, zato je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno štelo za obrazložen in odločitev o zahtevku in stroških prepustilo pristojnemu sodišču.
Dogovor o prevzemu dolga, ki je bil sklenjen v pisni obliki znotraj enoletnega roka pred uvedbo stečaja, je mogoče izpodbijati, čeprav so ustni dogovori med strankami začeli teči že v času pred začetkom tega roka.
Tožnica ni dolžna s tožbo zajeti vsega skupnega premoženja, posebno še, če za to nima interesa, saj imata stranki po trditvah tožnice glede ostalega nepremičnega premoženja lastninskopravna razmerja urejena.