ZPP (1977) člen 155, 342, 353, 368, 155, 342, 353, 368. ZTPDR člen 23, 23.
plača - sprememba z aneksom
V primeru, da delavec ne podpiše aneksa k pogodbi o zaposlitvi, velja prvotna pogodba o zaposlitvi in je delodajalec dolžan po določbi pogodbe o zaposlitvi obračunavati plačo. Plača se lahko v takem primeru delavcu zniža le s posebnim individualnim sklepom in ne na podlagi nepodpisanega aneksa k pogodbi o zaposlitvi.
Delodajalec je dolžan obračunati bruto plačo in od nje odvesti davke in prispevke v skladu s prisilnimi predpisi. S tem delom zahtevka (razlike med bruto in neto plačo) delavec ne more prosto razpolagati.
vsebina tožbe - določen tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevek - presoja pravilnosti navedene vrednosti
V pravdi na nedopustnost izvršbe v delu stanovanjske hiše s parc.št.
X, vpisane v vl.št. Y k.o. Z, ki predstavljajo trgovino s pomožnimi prostori, vetrolovom in skladiščem, je tožeča stranka s tem, ko je v zahtevku navedla, kateri prostori stanovanjske hiše ne morejo biti predmet izvršbe, ne da bi navedla tudi, kolikšen solastninski delež hiše predstavljajo prostori, ki ne morejo biti predmet izvršbe, postavila določen tožbeni zahtevek.
Če se tožbeni zahtevek ne tiče denarnega zneska, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Če v takem primeru tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, lahko sodišče s sklepom le spremeni s strani tožeče stranke navedeno vrednost, ne more pa odločiti, da take vrednosti ne dovoli.
Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije vpisati ugotovljena dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo in ni pristojno presojati njene pravilnosti in zakonitosti postopka, v katerem je bila izdana.
Solastnik zemljiškoknjižnega telesa II za katerega ni vpisana pravica uporabe v zemljiškoknjižnem telesu I lahko zahteva vpis lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini le, če sodišču skupaj z zemljiškoknjižnim predlogom predloži odločbo o funkcionalnem zemljišču.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine navaja, da blago ni bilo dobavljeno, iz dobavnic pa ni razvidno, da bi jih podpisal dolžnik ali kdo drug v njegovem imenu, je tak ugovor obrazložen in utemeljen.
Če upnik predlogu za izvršbo ne predloži potrdila o plačilu takse, niti v naknadnem roku, se šteje predlog za umaknjen, ne glede na to, da je morda takso plačal.
narok za glavno obravnavo - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - opravičljiv razlog
Zgolj pritožbene trditve, da je pritožnik poslal "pisno opravičilo", še ne omajejo zavrnitve predloga za preložitev glavne obravnave, v katerem se je pritožnik le skliceval na bolezen.
Prepričanje upnic, da bo dolžnik storil vse, da bo izterjavo otežil, ne zadošča za izdajo predlagane odredbe, ko pa istočasno ne izkazuje tako imenovane subjektivne nevarnosti onemogočanja terjatve, ki bi jo lahko povzročil le dolžnik s svojim ravnanjem, direktno usmerjenim v skrivanje ali odtujevanje premoženja.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predlog za nadomestitev pripora s hišnim priporom po vsebini logično predstavlja predvsem predlog za odpravo pripora (torej oceno, da pripor ni več neogibno potreben), kakor tudi predlog za odreditev hišnega pripora. Po določbi VI. odst. 199 a čl. ZKP se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave hišnega pripora, smiselno opravljajo določbe tega zakona o priporu. Vprašanje (ne) dovoljenosti pritožbe zoper sklep senata, s katerim le ta zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora po vloženi obtožnici, rešuje določba IV. odst. 207. čl. ZKP (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 18. in 19.6. 1996) ter je zato sklicevanje pritožnikov o dovoljenosti pritožbe po določbi I. odst. 399. čl. ZKP, neutemeljeno.
Če vročitev pisanja gospodarski družbi na sedežu, ki je vpisan v sodni register, ni možna, se opravi vročitev na sedežu kot v primeru odklonitve sprejema.
Ker sodišče na glavno obravnavo tožencu, kjer naj bi ga sodišče zaslišalo ni bilo vročeno osebno oziroma tako, kot je določeno v 142. členu ZPP, sodišče pa je na naroku zaslišalo le nasprotno stranko in glavno obravnavo zaključilo, tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 354. člena ZPP.