Za že razsojeno stvar ne gre, če tožeča stranka izkaže, da so se v času od prejšnjega predloga za izdajo začasne odredbe, ki je bil pravnomočno zavrnjen, do vložitve novega predloga dejanske okoliščine tako spremenile, da opravičujejo izdajo enake začasne odredbe.
Dolžnikove trditve, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil po izteku roka zato, ker je poskušal navezati stik z upnikom, niso upoštevane in je bil ugovor utemeljeno zavržen kot prepozen.
Sodišče mora ob tem, ko odloča o spremembi izvršilnega sredstva, po uradni dolžnosti paziti na to, ali ne gre za prejemek dolžnika, ki bi bil izvzet iz izvršbe.
pobot - procesno pobotanje - pobotni ugovor - nasprotna tožba zaradi pobota - stvarna pristojnost - posojilna pogodba
Ker je toženec celotno v pobot navajano terjatev zajel z nasprotno tožbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je podal le to tožbo in ne tudi hkratnega ločenega pobotnega ugovora do višine po tožniku iztoževane terjatve.
Nasprotna tožba je po procesni naravi samostojna tožba. Zato sodišče, kadar niso izpolnjeni pogoji za vložitev nasprotne tožbe po členu 189 ZPP/77, takšne tožbe ne zavrže, temveč z njo ravna kakor z vsako drugo tožbo, torej jo izloči iz obravnavanja in z njo nadalje postopa v skladu z določbami ZPP.
Tožnik je uspel dokazati, da je tožencu posodil določen znesek denarja in da mu ga ta ni vrnil.
denarna odškodnina - pravica - negmotna škoda - strah ob škodnem dogodku - sekundarni strah
Pravica do denarne odškodnine za pretrpljen strah ni vezana samo na strah ob škodnem dogodku temveč na nek drug strah, do katerega je prišlo v kateremkoli kasnejšem času, ki pa je posledično vezan na škodni dogodek, ob pogoju, da je strah takšne intenzivnosti in trajanja, da pomeni veljavno podlago za prisojo denarne odškodnine.
Dolžnikova trditev, da po njegovi evidenci upniku ne dolguje ničesar, oziroma, da upnik dolguje njemu določen znesek ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo, dovoljeno na podlagi izvršilnega naslova.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na sodbo v celoti vezano (prim. 1. odst. 17. člena ZIZ). To pomeni, da sodišče ne odloča o obstoju terjatve, saj presojo pravilnosti in zakonitosti le-tega ne more več spuščati.
Ugovor zoper sklep o izvršbi v postopku, lahko dolžnik vloži le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in ki so primeroma našteti v 1. do 12. točki 1. odst. 55. člena ZIZ.
prepovedan prehod čez državno mejo - organizirana skupina
Iz ugotovljenega poteka dogodkov izhaja povsem zanesljivo, da je obdolženec deloval v okviru organizirane skupine, ki je bila sestavljena iz najmanj treh oseb, katerih vloge so bile porazdeljene.
Obdolženčevo ravnanje, ko je čakal na slovenski strani meje in prevzel tujce z nalogo, da jih prepelje v notranjost države, ima tedaj vse znake kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo iz drugega odstavka 311.člena KZ.
Sodišče je neutemeljeno razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če je to storilo na podlagi ugovora, ki je sicer obrazložen, niso pa priloženi listinski dokazi, na katere se ugovor sklicuje, pri tem pa je na dolžniku dokazno breme za dejstva, navedena v ugovoru.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni umik predloga za izvršbo - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Pri delnem umiku predloga za izvršbo mora sodišče odločiti le o delni ustavitvi izvršbe. Sodišče prve stopnje pa je poleg tega zavrnilo tudi upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe za zakonite zamudne obresti od zneska 96.676,70 SIT od 24.4.1999 do 14.6.1999. O dovolitvi izvršbe za to terjatev je odločeno s sklepom o izvršbi z dne 25.5.1999. S tem ko je sodišče prve stopnje po delnem umiku predloga za izvršbo odločilo tudi o predlogu za nadaljevanje izvršbe, čeprav za to ni bilo podlage, je ponovno odločilo o zahtevku, o katerem je že pravnomočno odločeno.
ugovor pobota terjatev - ugovor zoper sklep o izvršbi
V izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe o določitvi preživnine, dolžnik ne more ugovarjati ugovora pobotanja, ker sta bila po njegovih trditvah starša dogovorjena, da vzdržujeta vsak enega otroka.
učinek obveznosti - izpolnitev obveznosti - pogodba o delu
Tožena stranka, ki se je s pogodbo zavezala plačati tožniku avtorski honorar, mora svojo obveznost po pogodbi tudi izpolniti in ni upravičena preračunavati avtorskega honorarja mimo pogodbenih določb v delovne ure.
Utemeljeno okrožni državni tožilec v pritožbi navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obdolženec v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja ni ravnal z goljufivim namenom vprašljiva. Upravičena tako opozarja, da podjetje, katerega lastnik naj bi bil, sploh ni poslovalo in to že od leta 1992, tako da tudi prilivov na žiro račun podjetja ni bilo. Nadalje okrožni državni tožilec tudi upravičeno opozarja na okoliščino, da obdolženec razen manjšega dela dolga, katerega naj bi plačal šele po grožnji s policijo ni plačal še ničesar, ne glede na to, da je v času sklenitve posla minilo že več kot pet let.
ZSKZ člen 2, 2/1, 6, 2, 2/1, 6. ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1.
stranka izvršilnega postopka - aktivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
Po določbi 2. člena ZSKZ sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije.
Pri izterjavi terjatve, ki je nastala iz zakupnega razmerja med skladom in dolžnikom, Republika Slovenija ne more delovati namesto sklada kot stranka izvršilnega postopka.
Sodišče ni dolžno pozvati predlagatelja, da dopolni vlogo, s katero predlaga odložitev plačila sodnih taks, temveč odloči na podlagi predloženih dokazil.
Če vročitev pisanja gospodarski družbi na sedežu, ki je vpisan v sodni register, ni možna, se opravi vročitev na sedežu kot v primeru odklonitve sprejema.