STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM20056
ZOR člen 530, 533, 530, 533. SZ člen 19, 20, 19, 20. ZPPSL člen 149/3, 149/3.
kršitev predkupne pravice - prodaja na prisilni javni dražbi - razveljavitev dražbe
Ker tožnik v 60 dneh (tretji odstavek 19. člena SZ) ni izjavil, da ponudbo sprejema, (prvotoženo stranko je le z dopisom z dne 24. 8. 1998 obvestil, da se ne odpoveduje svoji predkupni pravici), bi bila prvotožena stranka upravičena sporno stanovanje prodati drugemu pod enakimi ali manj ugodnimi pogoji, seveda v kolikor stanovanja ne bi prodajala na prisilni javni dražbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Navedbe v ugovoru, da dolžnik dejansko porabi manj vode, kot jo je zaračunala upnica in sklicevanje na pravičnejši način obračunavanja vodarine po dejanski porabi namesto po dosedaj uporabljenem "ključu" po osebi, predstavljajo neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Senat ustavi postopek po zasebni tožbi, če na glavno obravnavo ne pride pravilno vabljeni zasebni tožilec, kateri svoje odsotnosti ne opraviči pravočasno.
Navedbe obsojenca v zahtevi za obnovo kazenskega postopka, da sta v rednem kazenskem postopku dve priči podali krivo izpovedbo, ne predstavljajo razlogov za obnovo kazenskega postopka, saj priči nista bili s pravnomočno sodbo spoznani za krivi kaznivega dejanja krive izpovedbe po 1. odstavku 289. člena KZ.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji ali je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, utemeljeno oprlo na izpovedbo oškodovanke, pri kateri je bila ugotovljena tudi lažja duševna prizadetost. Oškodovankine izpovedbe ni presojalo le samostojno, ampak v zvezi z ugotovitvami o oškodovanki, ki sta jih podali psihologinja in psihiatrinja s področja mladostniške problematike in pravilno ocenilo, da je oškodovanka lahko izpovedala le o stvareh glede na podrobnosti, ki jih je pripovedovala, ki so znane le žrtvi, ter da si glede na svoje osebne lastnosti spolnega napada nanjo niti ni sposobna izmisliti.
Če dolžnik trdi, da je že v pritožbenem roku poslal sodišču pritožbo zoper določeno odločbo, te pritožbe pa v spisu ni, mora za svoje trditve ponuditi dokaze, saj jih sicer ni mogoče upoštevati.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21606
KZ člen 133, 133/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
lahka telesna poškodba - dokazna ocena - nasprotja med razlogi in vsebino zapisnikov
Iz zdravniškega spričevala, izdelanega pet dni po dogodku, izhaja, da je oškodovanec na desni nadlakti imel 12 cm dolgo in 4,5-5 cm široko klobasasto podplutbo, ki prehaja preko komolca na dve tretjini podlakti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da takšna oblika poškodb ustreza udarcem z grabljami in zato sledilo izpovedi oškodovanca ter štelo dejstvo, da je obdolženi z grabljami udaril oškodovanca, za dokazano. Pravilno je tudi ugotovilo, da je obdolženi kaznivo dejanje storil naklepno in da so grablje stvar, s katerim se lahko zdravje ali telo hudo poškoduje ali okvari. Zaključek, da je obd. udaril z grabljami oškodovanca in ga lahko telesno poškodoval, je dovolj obrazložilo. Ni nasprotij med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pri dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu izmed roditeljev ali tretji osebi so njegove koristi pogojene predvsem z vsestransko primernostjo te osebe v smeri njene zmožnosti omogočanja otroku zdrav telesni in duševni razvoj.
dejansko stanje - izpodbijanje dejanskega stanja zaradi psihiatričnega zdravljenja po storitvi kaznivega dejanja
Če se obdolženec sklicuje na psihiatrično zdravljenje po storitvi kaznivega dejanja tatvine, iz dokazov pa nedvomno izhaja, da je storilec in da zdravstveno stanje ni v vzročni zvezi s kaznivim dejanjem, se takšna pritožba zavrne kot neutemeljena.
Če predlagatelj vloge, iz katere ni mogoče razumeti, kaj želi, kljub pozivu sodišča ne popravi in dopolni tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, sodišče tako vlogo zavrže.
Po mnenju pritožbenega sodišča je napačna prvostopna ocena, da v konkretni zadevi toženec ni dal povoda za tožbo. Prva predpostavka iz 157. člena ZPP/77 je, da toženec zahtevek pripozna. V kolikor pa je zahtevek medtem že zapadel (vročena tožba ima materialnopravni učinek opomina), ne zadošča več le pripoznava, temveč mora toženec zahtevek tudi takoj izpolniti, da se lahko sklicuje na to, da ni dal povoda za tožbo.
Tudi, če oškodovanec izjavi, da mu je bila s kaznivim dejanjem povzročena neznatna škoda in zato premoženjsko pravnega zahtevka ne priglasi, je kaznivo dejanje še vedno podano glede na ostale okoliščine primera. Ponarejena nalepka o atestu mobilnega telefona lažno zatrjuje lastnosti telefona, ki sploh ni bil atestiran.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Na podlagi utemeljenega ugovora zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, sodišče postopa po 2. odst. 62. čl. ZIZ, ne da bi predhodno zahtevalo od upnika odgovor na ugovor v smislu 58. člena ZIZ.