sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave
Sodba na podlagi pripoznave se na podlagi tretjega odst. 353. čl. ZPP lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
procesno vodstvo glavne obravnave - sprejemanje dokaznega sklepa - zavrnitev nepomembnih dokazov
S tem, ko razpravljajoči sodnik ne dovoli vprašanja priči, stranki ali izvedencu, ker oceni, da k razjasnitvi pravno pomembnih dejstev ne bo pripomoglo, ali če iz istega razloga zavrne dokazni predlog, ne stori absolutne bistvene kršitve določb postopka. Pooblastila, ki jih ima v zvezi z vodstvom glavne obravnave, mu nalagajo, da se sporni predmet vsestransko pretrese, vendar brez zavlačevanja. Izvajanje dokazov o dejstvih, ki za odločitev niso pomembna, pomeni zavlačevanje postopka.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o najemu poslovnih prostorov in posojilno pogodbo za kreditiranje vnaprej plačane najemnine, se tožena stranka pri tožbi na plačilo najemnine ne more sklicevati na dejstvo, da sta pravdni stranki sklenili dve pogodbi zaradi plačila davka.
ZOR člen 210, 266, 266/4, 210, 266, 266/4. SZ člen 117, 117/1, 117, 117/1.
prodaja stanovanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - podlaga - neupravičena obogatitev - odškodnina
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali gre za neupravičeno pridobitev ali za odškodnino, ker tožena stranka ni pravočasno sklenila kupne pogodbe za stanovanje s tožečo stranko.
ZPP člen 168, 168/3, 169, 169/1, 168, 168/3, 169, 169/1.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče mora poleg splošnega premoženjskega stanja predno odloči o oprostitvi plačila sodnih taks upoštevati tudi specifične večje stroške preživljanja, ki jih zatrjuje tožnica.
S svojimi izjavami ("takšno dejanje moje žene podpiram" in "sedaj so vrata odprta in bodo odprta tudi nadalje, če bo vse v redu, sicer bodo ponovno zaprta") in odklonitvijo mirne restitucije je toženec nedvomno pokazal, da kljub temu, da sam ni sam zamenjal ključavnice na vhodnih vratih hiše in tako tožniku odvzel posest, odobrava motilno dejanje in ga tudi sam šteje v svojo korist. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje napravilo pravilen materialnopravni zaključek, da je tudi napram tožencu mogoče utemeljeno zahtevati posestno varstvo v skladu z določili 75. do 80. čl. ZTLR.
Izjava o priznanju očetovstva, ki je obremenjena z napako volje, je izpodbojna (61., 65., 112. člen ZOR). Vendar pa pravica zahtevati razveljavitev izpodbojnega pravnega posla preneha v prekluzivnih rokih iz 117. člena ZOR.
Odlok Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi člen 16, 16-5, 17, 17-2. Odlok Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru člen 11, 11-5, 12, 12-2. ZC člen 2, 2/1, 57, 81. ZTVCP člen 10, 10-1, 10-2, 10-11, 14. ZOR člen 154.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost upravljalca - odgovornost lastnika nepremičnine - padec na poledenelih tleh - čiščenje površin - razlaga podzakonskega akta - odlok - jezikovna razlaga - zmotna uporaba materialnega prava
Prvostopno sodišče je določbo 5. točke 16. čl. Odloka Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi, ki lastnikom, najemnikom in upravljalcem trgovskih lokalov nalaga dolžnost odstraniti sneg s pločnika ali prostora pred lokalom tako, da ne ovira dostopa do lokala, kot to lastnikom ali upravljalcem poslovalnice nalaga tudi v času škodnega dogodka veljavnem odloku Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru v 5. točki 11. čl., preveč ekstenzivno tolmačilo. Že s pomočjo jezikovne razlagalne metode vsebine in smisla obeh citiranih določb je mogoče izluščiti, da obstaja dolžnost lastnika, najemnika in upravljalca trgovskega lokala oz. lastnika ali upravljalca poslovalnice odstraniti sneg s prostora pred lokalom oz. poslovalnico takrat, kadar pred trgovskim lokalom oz. poslovalnico (sploh) ni pločnika. Do takšnega spoznanja namreč pridemo s slovnično analizo besedila obeh določil, ker je namreč med besedo "pločnika" in besedo "prostora pred lokalom oz. pred poslovalnico" besedica "ali". Takšna razlaga pa se pokaže za pravilno tudi s stališča samega namena dveh določb, kot tudi s stališča razumnosti. V konkretnem primeru, ko je pred poslovalnico pločnik, katerega je tožena stranka redno čistila in ustrezno posipala, pa torej toženi stranki določbi odloka nista nalagali odstranitve snega tudi pred prostorom ob pločniku, ki se nahaja v istem nivoju kot cesta, in je torej razširjeni del asfaltirane ceste, ki po zemljiškoknjižnih podatkih ni niti last tožene stranke, temveč je javno dobro, čeprav odloka dolžnost odstranitve snega s pločnika ali prostora pred lokalom oz. poslovalnico niti nista vezala na lastništvo pločnika oz. prostora pred lokalom.
Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, ki ima oporo v strokovnem mnenju Centra za kriminalistično-tehnične preiskave, da je bilo vozniško dovoljenje, s katerim se je obdolženec izkazal policistu ob kontroli prometa, v celoti ponarejeno, zagovornik v pritožbi niti ne izpodbija, izvedeni dokazni postopek pa tudi po oceni sodišča druge stopnje ne dopušča dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec do ponarejenega vozniškega dovoljenja prišel na nelegalen način ter so prepričljivi razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru obdolženca, da je vozniško dovoljenje pridobil na podlagi opravljenega vozniškega izpita v Derventi v letu 1991.
ZPP (1977) člen 164, 164/2, 164/3, 164, 164/2, 164/3.
povrnitev pravdnih stroškov - specifikacija po vrsti in višini
Pravdne stroške lahko stranke priglasijo najkasneje do konca glavne obravnave, pri tem pa morajo biti stroški specificirani po vrsti in višini. Res je, da zakon ne predpisuje, da morajo biti priglašeni stroški izkazani s priloženimi računi, saj se običajno pravdni stroški priglasijo in odmerijo na podlagi veljavne OT in tarife ZST.
Če pa gre za materialne stroške, ki so nastali in se odmerjajo izven določb OT in ZST, pa jih mora stranka izkazati z računom, saj lahko v nasprotnem primeru sodišče zaradi dvoma v nastanek ali višino teh stroškov zavrne zahtevek za povračilo teh stroškov kot nedokazan in zato neutemeljen.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odvzem vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - izbira sankcije
Obdolžencu je bil s sodbo sodišča prve stopnje po 68. členu KZ izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja kategorije B za dobo enega leta. Navedeni varnostni ukrep sodišče lahko izreče, če spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili. Takšnih ugotovitev (nesposobnost obdolženca za varno upravljanje z motornimi vozili) pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Pravilno pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obdolženec, ki je bil tudi pred to prometno nesrečo že obravnavan pred sodnikom za prekrške zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, nevaren voznik, ki mu za določeno dobo ni mogoče dovoliti vožnje motornega vozila kategorije B, saj je prometno nesrečo povzročil z vožnjo v vinjenem stanju. Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovornika v tem delu ugodilo in obdolžencu namesto varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, izreklo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B za dobo šestih mesecev.
Vsi dediči so s postavitvijo sodediča za upravitelja izrecno soglašali, pri čemer so svoje soglasje podali na zapuščinskem naroku.
Zahteve za določitev druge osebe za upravitelja dediščine, ker dosedanji upravitelj ni opravičil zaupanja dedičev, po vsebini predstavlja predlog za razrešitev sedanjega in postavitev novega upravitelja, o čemer bo moralo odločiti sodišče prve stopnje.
ZIP člen 55a, 55a, 55a/2, 55a, 55a, 55a/2. ZPP člen 32, 32/1, 32, 32/1.
pristojnost - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Po ugovoru dolžnika je bil sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in odločeno, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Edino procesno dejanje, ki ga sme po ugovoru dolžnika opraviti izvršilno sodišče, je odstop zadeve pravdnemu sodišču, saj je bil sklep o tem, da se izvršba dovoli, razveljavljen. Pravdno sodišče bo torej odločalo o celotnem zahtevku upnika, sedanjega tožnika. Odločalo bo torej tudi o tistem delu zahtevka, v katerem je upnik, sedanji tožnik, predlog za izvršbo, ki se obravnava kot tožba, umaknil.
ZOR člen 294, 294/1, 294, 294/1. ZIZ člen 212/1, 212/1.
sodni penali
S pravnomočno sodbo ni bilo določeno konkretno stanovanje, kar pa ne pomeni, da ta ni izvršljiva, saj vsebuje vsa merila za določitev predmeta obveznosti. Zato pa mora upnik, ki želi prisiliti dolžnika k izpolnitvi obveznosti s civilno kaznijo, navesti konkretno stanovanje, ki ustreza pogojem določenim v sodbenem izreku in predlogu za plačilo sodnih penalov.
pomoč prava nevešči stranki - nerazumljiva vloga - poprava vloge - oprostitev plačila pravdnih stroškov
Sodišče je pri odločanju o zahtevkih stranke vezano na vsebino zahtevanega pravnega varstva in ne na označbo procesnega dejanja, ki ga tožnik uveljavlja s tožbo.
O predlogu stranke za oprostitev plačila pravdnih stroškov odloča sodišče prve stopnje.