Če je cesta speljana preko zemljišča v nasprotju s poprejšnjim sporazumom tako, da zemljišče preseka na dva dela, je lastnik upravičen do odškodnine za manjvrednost takšnega zemljišča ne glede na to, da se je s sporazumom odpovedal nadaljnjim odškodninskim zahtevkom.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Preživnina gre tistemu zakoncu, za katerega razveza zakonske zveze predstavlja občutno poslabšanje njegovega premoženjskega stanja in s tem tudi občutno spremembo njegovega življenjskega položaja.
Pisna oblika velja tudi za pooblastilo, če je taka oblika predpisana za sklenitev pogodbe. Dejstvo, da tožeči stranki niso bili vrnjeni računi, ki jih je poslala na toženčev naslov, ne omogoča zaključka, da je bil toženec tisti, ki je izpolnjeval obveznosti iz sklenjene leasing pogodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen, obrazložen pa je, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži dokaze. Ker je v konkretnem primeru dolžnik v utemeljitev svojega ugovora navedel dejstva, ni pa predložil dokazov, je njegov ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
procesno vodstvo glavne obravnave - sprejemanje dokaznega sklepa - zavrnitev nepomembnih dokazov
S tem, ko razpravljajoči sodnik ne dovoli vprašanja priči, stranki ali izvedencu, ker oceni, da k razjasnitvi pravno pomembnih dejstev ne bo pripomoglo, ali če iz istega razloga zavrne dokazni predlog, ne stori absolutne bistvene kršitve določb postopka. Pooblastila, ki jih ima v zvezi z vodstvom glavne obravnave, mu nalagajo, da se sporni predmet vsestransko pretrese, vendar brez zavlačevanja. Izvajanje dokazov o dejstvih, ki za odločitev niso pomembna, pomeni zavlačevanje postopka.
velika tatvina - posebno predrzen način - drzna tatvina
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje na posebno predrzen način, s tem, da se je v sicer nezaklenjeno hišo splazil mimo prostorov v pritličju, kjer se je zadrževal oškodovanec in dve ženski, izrabil njihovo nepazljivost in se povzpel v zgornje prostore stanovanja, kjer je pregledoval omare in predale in v iz enega izmed njih odvzel bankovec za 100.000,00 ITL.
pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem zemljišču - začetek teka zastaranja
Iz verzijskega zahtevka iz naslova vlaganj v nepremičnine, gospodarske stroje in gospodinjske aparate tožnice, ki živi v ekonomski skupnosti z lastnikom le-teh, začne teči zastaranje od dne prenehanja ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja. V primeru konsenza med tožnico, ki je vlagala svoje delo in sredstva v posestvo svojega očeta in so skupno zgradili nove gospodarske objekte, je uporabiti določbo 20. čl. ZTLR za pridobitev lastninske pravice na podlagi sporazuma o skupni gradnji kot pravnem naslovu, ne pa po določbah 24. čl. ZTLR, kot posledica gradnje na tujem zemljišču.
Pritožnik zmotno meni, da grožnja s pištolo-vžigalnikom objektivno ne bi mogla biti resna, saj je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti moč storiti tudi s sredstvom, ki ni sposobno, da bi storilec z njim lahko drugemu dejansko ogrozil življenje in telo, če glede na videz tega sredstva in okoliščine storilec lahko vzbudi pri oškodovancu občutek ogroženosti.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je sicer nekaznovanemu obdolžencu izreklo dvomesečno zaporno kazen za storitev kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po 2. odstavku 303. člena KZ, saj okoliščine storitve kaznivega dejanja (zahteva sostorilca po vrnitvi pravilno začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, izražena ob 2. uri zjutraj in v vinjenem stanju ter ugotovljeno grdo ravnanje vseh obdolžencev z dvema policistoma) izključujejo možnosti izreka pogojne obsodbe. Ker sta bili tudi preostalima storilcema izrečeni primerni - višji zaporni kazni (šest mesecev in štiri mesece zapora), je pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi državnega tožilca in zagovornika enega od obdolžencev.
Opis kaznivega dejanja samovoljnosti mora vsebovati tudi okoliščine iz katerih je razvidno kakšno svojo resnično ali domnevno pravico si storilec jemlje mimo posredovanja pristojnega državnega organa. Ker opis kaznivega dejanja v izreku sodbe takšnih okoliščin ne vsebuje, saj iz opisa dejanja ni razvidno kakšno pravico naj bi si obdolženec samovoljno vzel, je z izpodbijano sodbo podana kršitev Kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, zato je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovirnika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - dejansko stanje
Tudi če bi oškodovanka prečkala vozišče meter ali dva pred ali za prehodom za pešce, se je še vedno nahajala v takoimenovanem območju prehoda za pešce, ki pa vozniku nalaga povsem enako skrbnost kakor v primeru, če bi oškodovanka prečkala vozišče prav po talnih označbah.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Višino prispevka za preživljanje ml. otrok določi sodišče glede na zmožnosti staršev in potrebe otrok. Preživnina, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, je primerna glede na v postopku ugotovljene zmožnosti vsakega od staršev, potrebe njunih otrok kot tudi glede na splošno znana dejstva o tem, kolikšne so potrebe otrok v enaki starosti, kot je starost otrok pravdnih strank. Tudi če ima tožnica višje dohodke od toženca, je ona tista, ki v pretežni meri skrbi za vzgojo in varstvo otrok in se to njeno delo in vzgojna skrb kompenzirata z njenim večjim dohodkom, zato je določitev preživnine po enakih delih za oba starša pravilna.
Vsi dediči so s postavitvijo sodediča za upravitelja izrecno soglašali, pri čemer so svoje soglasje podali na zapuščinskem naroku.
Zahteve za določitev druge osebe za upravitelja dediščine, ker dosedanji upravitelj ni opravičil zaupanja dedičev, po vsebini predstavlja predlog za razrešitev sedanjega in postavitev novega upravitelja, o čemer bo moralo odločiti sodišče prve stopnje.
ZIP člen 55a, 55a, 55a/2, 55a, 55a, 55a/2. ZPP člen 32, 32/1, 32, 32/1.
pristojnost - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Po ugovoru dolžnika je bil sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in odločeno, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Edino procesno dejanje, ki ga sme po ugovoru dolžnika opraviti izvršilno sodišče, je odstop zadeve pravdnemu sodišču, saj je bil sklep o tem, da se izvršba dovoli, razveljavljen. Pravdno sodišče bo torej odločalo o celotnem zahtevku upnika, sedanjega tožnika. Odločalo bo torej tudi o tistem delu zahtevka, v katerem je upnik, sedanji tožnik, predlog za izvršbo, ki se obravnava kot tožba, umaknil.