Uporabljena palica je sredstvo, s katerim bi se lahko telo tudi hudo poškodovalo. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje pravilno dejanje obdolženca pravno opredelilo po II. odst. 133. člena KZ in ne po I. odstavku navedenega člena, ko kazenski pregon zaradi zastaranja ne bi bil več dovoljen.
Ker v trenutku, ko je obdolženec udaril oškodovanca, slednji obdolženca ni več napadal in njegov napad tudi ni več neposredno grozil, je sodišče prve stopnje zanesljivo izključilo, da je obdolženec ravnal v silobranu oziroma prekoračenem silobranu.
Pri oceni, ali bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca, se upoštevajo predvsem podatki o dohodkih, ki jih dobiva obdolženec in jih uporablja za svoje preživljanje. Če so ti nizki, je dovoljeno obdolženca oprostiti plačila stroškov, tudi če je lastnik nepremičnin, razen če mu lastnina prinaša dodatni dohodek.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - novi dokazi v pritožbi
Izvedba novega dokaza, ki je predlagan v pritožbi, ne more vnesti dvoma v pravilno ugotovljeno dejansko stanje, če pritožnik v pritožbi sploh ne navaja, o čem naj bi priča sploh izpovedovala oziroma katero odločilno dejstvo naj bi se z izvedbo tega dokaza dokazovalo.
ZZZDR člen 65, 79, 65, 79. ZPP (1977) člen 117, 117/1, 121, 117, 117/1, 121.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Če je zakonska zveza že tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti, jo je treba razvezati, ne glede na odgovornost za nevzdržnost in tudi tedaj, če samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, drugi zakonec pa se temu upira in želi zakonsko zvezo ohraniti.
zamudne obresti od materialne škode - nastanek škode - zapadlost odškodninske obveznosti
Prvostopno sodišče v skladu s predlogom tožnice povrnilo škodo po času njenega nastanka, saj je sledilo izpovedbi tožnice glede višine materialne škode (cene ob času nakupa uničenih oblačil pred škodnim dogodkom). Odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Pravilna uporaba materialnega prava je terjala spremembo teka obresti tako, da zakonite zamudne obresti od glavnice pričnejo teči, kot je predlagala tožnica, od dneva nastanka škode in ne šele od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje.
oblika krivde - zavestna malomarnost - eventualni naklep
Na podlagi ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obtoženec prenehal z napadom na oškodovanca v trenutku, ko je opazil, da je njegova noga po padcu dobila nenavaden položaj, je tudi pravilen zaključek, da mu ni mogoče očitati krivdne oblike eventualnega naklepa, pač pa zgolj zavestne malomarnosti, saj na podlagi ugotovljenega ravnanja obtoženca temu ni mogoče dokazati, da je ob hkratnem porinjenju in brci v oškodovančevo nogo tudi privolil v prepovedano posledico.
Pritožbo državnega tožilca je zato višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
ZPP člen 168, 168/3, 169, 169/1, 168, 168/3, 169, 169/1.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče mora poleg splošnega premoženjskega stanja predno odloči o oprostitvi plačila sodnih taks upoštevati tudi specifične večje stroške preživljanja, ki jih zatrjuje tožnica.
S sklenitvijo sodne poravnave je postopek med strankama končan z zaznamkom pravnomočnosti.
Tožeča stranka v pravdi zaradi motenja posesti uveljavlja dajatveni zahtevek, in sicer tako zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja kot na prepoved nadaljnjih motenj.
ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/2, 12, 12/1, 59, 59/2.
zunajzakonska skupnost - skupno premoženje zakoncev - delež
Življenjska skupnost med partnerjema se po vsebini ni razlikovala od skupnosti, kakršna praviloma velja med zakoncema, ta skupnost pa je imela tako svoj zunanji izraz (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost, skratka vse, kar vsebinsko opredeljuje določeno skupnost kot skupno življenje) in tudi notranje, t.j. čustveno razmerje. Voljni element, kot ga razume pritožnik (bodisi kot hotenje partnerjev, da osnujeta izvenzakonsko skupnost bodisi kot izkoriščanje ekonomske odvisnosti ali nevednosti drugega partnerja), ni pomemben, izvenzakonska skupnost, ki izpolnjuje pogoje iz 1. odst. 12. čl. ZZZDR, pa sama po sebi pripelje do zakonsko predvidenih pravnih posledic (tudi na premoženjskem področju).
Določitev deležev na skupnem premoženju ni posledica zgolj računskih operacij, v katerih bi se obravnavali prav vsi zaslužki, vrednost dela, drugi prispevki in izdatki ter podobno, ampak je treba upoštevati celovitost odnosov obeh bivših izvenzakonskih partnerjev v vsem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. To se odraža ne le v njunih zaslužkih in izdatkih, temveč tudi skrbi za družino, skupne otroke in skupno gospodinjstvo ter tudi njuno udeležbo v obliki dela pri pridobivanju skupnega premoženja (2. odst.
odškodninska obveznost - neutemeljeno vzeta prostost - izguba pravice
Čeprav je bil tožnik v kazenskem postopku pravnomočno oproščen obtožbe, nima pravice do odškodnine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti, če je tožnik sam s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost odvzeta.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20508
KZ člen 111, 111/1, 111/1-5, 112, 112/6, 211, 211/1.
absolutno zastaranje kazenskega pregona - tatvina
Glede na opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja tatvine v izreku sodbe sodišča prve stopnje (iz katerega izhaja, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil v času od 15. do 20.10.1993), je dne 15.10.1999 (še pred datumom predložitve spisa Višjemu sodišču zaradi rešitve pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje) nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona (5. točka I. odstavka 111. člena KZ v zvezi s VI. odstavkom 112. člena KZ), saj je od storitve kaznivega dejanja preteklo več kot šest let. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca iz razloga 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo, saj kazenski pregon ni več dopusten zaradi zastaranja.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je zaradi uporabe vseh možnih pravnih sredstev s strani tožene stranke minilo že veliko časa in da so se zato dejstva, ki so izkazovala nevarnost kot pogoj za izdajo začasne odredbe, spremenila, kar bi sodišče edinole na naroku lahko razčistilo, torej ali bo toženka s svojimi dejanji (še) onemogočala ali oteževala izterjavo, pa je potrebno pritožnikoma pojasniti, da je moralo prvostopno sodišče v obravnavanem ugovornem postopku presoditi utemeljenost začasne odredbe ob času njene izdaje in ne ob času odločanja o ugovoru zoper njo, torej je moralo ugotavljati, ali sta ob času izdaje začasne odredbe oba upnika (tožnika) izkazala za verjetne že omenjene predpostavke za izdajo začasne odredbe po čl.
265 ZIP. V tem smislu je časovno pravilno preizkušalo izdano začasno odredbo tudi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu. Zato so tiste pritožbene navedbe o kasnejšem poslovanju tožene stranke, torej poslovanju po izdani začasni odredbi, ki naj bi po njunem mnenju še bolj kazale na nevarnost onemogočanja oziroma precejšnje otežitve njune terjatve, neupoštevne in se pritožbenemu sodišču z njimi ni potrebno ukvarjati. S tem je mišljena primerjava med poslovanjem tožene stranke ob času izdaje začasne odredbe in poslovanjem ob času pritožbe, ki naj bi izhajalo iz primerjav obrazcev BON 2 APP iz obeh primerjalnih obdobij, iz česar naj bi izhajalo, da tožena stranka skriva ali vsaj drugače razpolaga s svojim premoženjem, saj preko žiro računa praktično ne posluje več.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora - postopek
Ker je ugovor obrazložen, bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, t.j. razveljaviti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter nadaljevati postopek kot v ugovoru zoper plačilni nalog.
prekinitev vzročne zveze - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Če je sodelovalo pri nastopu določenega dejstva več vzrokov, je treba pravnorelevantno zmožnost ustrezno omejiti. Za odškodninsko odgovornost je odločilen tisti vzrok, ki je najbolj pomemben in obenem predstavlja kršitev pravne norme. To pa je v konkretnem primeru vožnje tožeče stranke, ki ni bila v skladu s cestno-prometnimi predpisi.
Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Izjava o umiku tožbe se poda ustno ali pismeno na sodišču ter učinkuje od trenutka, ko je prispela na sodišče. Ob izpolnjeni predpostavki dopustnosti je z umikom tožbe pravda končana. Sklep, s katerim sodišče vzame umik tožbe na znanje, pa je le deklaratorne narave.
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja je potrebno uporabiti 104. čl. ZNP, ki določa, da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.