ZPP (1977) člen 342, 342/1, 342, 342/1. ZIZ člen 53, 55, 71, 71/1, 71/2, 53, 55, 71, 71/1, 71/2.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - odlog izvršbe - pogoj - popravni sklep
Da je ugovor utemeljen, mora dolžnik navesti razlog, ki preprečuje izvršbo.
V skladu z določbo prvega odstavka 71. člena ZIZ je mogoče odložiti izvršbo, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo ter katerikoli od osmih pogojev, ki jih našteva zakon v nadaljevanju.
Sodišče sme vsak čas popraviti očitno pisno pomoto.
Dolžnikova plačilna nesposobnost ne vpliva ne njegovo dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti. Tožeča stranka lahko vtožuje kapitalizirano glavnico. Toženec v pritožbi nedokazano zatrjuje, da je obračun obresti tožeče stranke nepravilen. Ob subsidiarni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku sodišče v odločbi o glavni stvari odloči le, ali ostane sklep o dovolitvi izvršbe v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, ko dolžnik k svojim trditvam o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje, ponudi dokaze. Ker v konkretni zadevi dolžnik svojih dejanskih trditev ni podprl z dokazi, je napačna ocena izvršilnega sodišča, da je ugovor obrazložen, zaradi česar je napačna tudi izpodbijana, na 2. odst. 62. čl. ZIZ temelječa odločitev, da se sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena, razveljavi in da bo o zahtevku odločeno v pravdi.
ZS člen 101, 101/2-5, 101, 101/2-5. ZDSS člen 4, 4.
delovni spor - pristojnost - spor v zvezi s stečajem
Ugotovitev terjatve nasproti stečajnemu dolžniku je delovni spor, saj ne gre za spor, ki bi bil v zvezi s stečajem. Tožnik namreč uveljavlja tipične terjatve iz delovnega razmerja (plača, regres, potni stroški itd.)
Tožnica, ki je pripoznala tožbeni zahtevek, mora izpolniti s sodbo naloženo obveznost. Zatrjevana finančna stiska ne vpliva na njeno dolžnost izpolnitve obveznosti. O predlogu za oprostitev pravdnih stroškov odloča prvostopno sodišče.
izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - stanovanjsko najemno razmerje
Tožnica z zatrjevanji, da toženec krši najemno pogodbo, ne more uspeti z izpraznitveno tožbo, če prej oz. istočasno tožencu ne odpove najemne pogodbe, ker potem ta še vedno obstaja in toženec stanovanja ne uporablja nezakonito.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP (1977) člen 154, 154/2, 154, 154/2.
pravdni stroški - taksna oprostitev
Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče določi glede na doseženi uspeh, da trpi vsaka stranka svoje stroške.
Sicer mld. toženka nima premoženja, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in ocenilo tudi premoženje njene matere - zakonite zastopnice, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, in zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20508
KZ člen 111, 111/1, 111/1-5, 112, 112/6, 211, 211/1.
absolutno zastaranje kazenskega pregona - tatvina
Glede na opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja tatvine v izreku sodbe sodišča prve stopnje (iz katerega izhaja, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje storil v času od 15. do 20.10.1993), je dne 15.10.1999 (še pred datumom predložitve spisa Višjemu sodišču zaradi rešitve pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje) nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona (5. točka I. odstavka 111. člena KZ v zvezi s VI. odstavkom 112. člena KZ), saj je od storitve kaznivega dejanja preteklo več kot šest let. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca iz razloga 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo, saj kazenski pregon ni več dopusten zaradi zastaranja.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je zaradi uporabe vseh možnih pravnih sredstev s strani tožene stranke minilo že veliko časa in da so se zato dejstva, ki so izkazovala nevarnost kot pogoj za izdajo začasne odredbe, spremenila, kar bi sodišče edinole na naroku lahko razčistilo, torej ali bo toženka s svojimi dejanji (še) onemogočala ali oteževala izterjavo, pa je potrebno pritožnikoma pojasniti, da je moralo prvostopno sodišče v obravnavanem ugovornem postopku presoditi utemeljenost začasne odredbe ob času njene izdaje in ne ob času odločanja o ugovoru zoper njo, torej je moralo ugotavljati, ali sta ob času izdaje začasne odredbe oba upnika (tožnika) izkazala za verjetne že omenjene predpostavke za izdajo začasne odredbe po čl.
265 ZIP. V tem smislu je časovno pravilno preizkušalo izdano začasno odredbo tudi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu. Zato so tiste pritožbene navedbe o kasnejšem poslovanju tožene stranke, torej poslovanju po izdani začasni odredbi, ki naj bi po njunem mnenju še bolj kazale na nevarnost onemogočanja oziroma precejšnje otežitve njune terjatve, neupoštevne in se pritožbenemu sodišču z njimi ni potrebno ukvarjati. S tem je mišljena primerjava med poslovanjem tožene stranke ob času izdaje začasne odredbe in poslovanjem ob času pritožbe, ki naj bi izhajalo iz primerjav obrazcev BON 2 APP iz obeh primerjalnih obdobij, iz česar naj bi izhajalo, da tožena stranka skriva ali vsaj drugače razpolaga s svojim premoženjem, saj preko žiro računa praktično ne posluje več.
Iz izreka napadene sodbe izhaja, da je bila obdolženka oproščena obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, torej zaradi pomanjkanja dokazov, iz obrazložitve sodbe pa, da jo je sodišče oprostilo obtožbe, ker da ni moglo izključiti možnosti, da je ravnala v zmoti, torej v smeri 2. točke 358. člena ZKP. S tem je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ugovor zoper terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izpodbijanje sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo naj terjatev plača
Ker je dolžnica ugovarjala plačilu terjatve, ki ji je bilo naloženo s sklepom o izvršbi, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi moralo razveljaviti v delu, s katerim je dovolilo izvršbo in obenem odločiti, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.
varstvo lastninske pravice - izselitev iz stanovanja - razvezani zakonec
Stanovanjskega položaja zakoncev po razvezi zakonske zveze, ko zakonca uporabljata stanovanje, ki je v lasti oziroma solasti enega izmed njiju, izrecno ne ureja noben materialnopravni predpis. Zato je potrebno o zahtevku tožeče stranke uporabiti predpise ZTLR glede varstva lastninske oziroma solastninske pravice.
Vsakdo mora ravnati, tudi pri uveljavljaju svojih pravic, skrbno kot dober gospodar in mora, če naj ne tvega ugovora zastaranja, zvedeti za obseg svoje škode takoj ko se ta stabilizira.
izvršba na nepremičnine - sklep o izvršbi - ugovor - izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi kot dolžnikova lastnina - zemljiškoknjižni predlog - zaznamba sklepa o izvršbi - vrstni red vpisa
Zaznamba sklepa o izvršbi in s tem sama izvršba je odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o prej vloženem predlogu, med tem ko zemljiškoknjižni predlog sam po sebi ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi, saj še ni gotovo, ali bo na njegovi podlagi do vpisa v zemljiško knjigo in s tem do spremembe lastninske pravice res prišlo.
Dolžničin ugovor, da ni več lastnica nepremičnin, na katere je sodišče dovolilo izvršbo, ker je te prodala in je vložen zemljiškoknjižni predlog za vpis spremembe lastništva, zato ni utemeljen.
Opis kaznivega dejanja samovoljnosti mora vsebovati tudi okoliščine iz katerih je razvidno kakšno svojo resnično ali domnevno pravico si storilec jemlje mimo posredovanja pristojnega državnega organa. Ker opis kaznivega dejanja v izreku sodbe takšnih okoliščin ne vsebuje, saj iz opisa dejanja ni razvidno kakšno pravico naj bi si obdolženec samovoljno vzel, je z izpodbijano sodbo podana kršitev Kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, zato je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovirnika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo.