ZZZDR člen 189, 189/3, 189, 189/3. ZD člen 162, 214, 214/2, 162, 214, 214/2.
predmet zapuščinskega postopka - vsebina sklepa o dedovanju - skrbništvo - odobritev centra za socialno delo
Če sodišče v izreku sklepa o dedovanju navede, da dedič deduje zapuščino z obvezo plačila določenih terjatev, potem ko se bo o plačilu natančneje dogovoril z upniki, je sklep o dedovanju nerazumljiv, ker ni jasno, ali dedič že ima pravico do zapuščine ali pa bo ta pravica "oživela" šele, ko bo omenjene terjatve poravnal.
Tudi sprejem dediščine je lahko pravni posel, s katerim skrbnik preseže okvir rednega poslovanja oz. upravljanja varovančevega premoženja.
Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 3.
pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastalo škodo - regresna obveznost zavarovanca
Toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjeval, da nastanek škode, za katero je tožeča stranka izplačila zavarovalnino oškodovancu iz naslova zavarovanja toženčeve odgovornosti, ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Toženec tudi v pritožbenem postopku ni zatrjeval drugega vzroka nesreče, ki z njegovo alkoholiziranostjo nima nobene zveze. Toženec torej tudi v pritožbenem postopku ni navajal dejstev, iz katerih izhaja neresničnost (izpodbojne) domneve, da je vzročna zveza med škodo na oškodovančevem avtomobilu in toženčevim protipogodbenim ravnanjem (alkoholiziranostjo) podana. Iz tega izhaja pravilen zaključek prvega sodišča o izgubi kritnih pravic iz zavarovanja toženca in o posledični dolžnosti toženca, da tožeči stranki povrne oškodovancu izplačano odškodnino, kot to določa III. odst. 3. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95.
Če vzpostavitev v prejšnje stanje ni več mogoča zaradi subjektivnih ali objektivnih okoliščin, ima kljub temu posestnik pravico in interes, da se tistemu, ki je njegovo posest motil, v bodoče prepovejo taki posegi v posest.
Če dolžnik hoče doseči odlog izvršbe, mora izkazati za verjetno, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo v primerih, ki so nastali v točkah 1 do 8 71. čl. ZIZ ali tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlog.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. SZ člen 5, 5/1, 129, 129/2.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - drugo primerno stanovanje
Če je v izreku sodbe toženim strankam naloženo, da morajo tožnici omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji SZ, je to nekaj drugega kot je toženim strankam v izreku iste sodbe prav tako naloženo - in sicer prodaja stanovanja tožnici v kraju B. najmanj v kvaliteti dosedanjega stanovanja v ulici L. 13, v izmeri 32,05 m2, v roku 15 dni za kupnino 128.546,30 SIT. Tako nasprotje v izreku sodbe ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP/77.
ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/2, 372, 372/1, 379, 379/2. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8, 55/2-11, 58, 58/3, 55, 55/2, 55/2-8, 55/2-11, 58, 58/3.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor
Ugovor, da je upnikova terjatev zastarala, je razlog, ki po 11.točki 2.odstavka 55.člena ZIZ, preprečuje izvršbo. Terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, po določbi 379.člena ZOR zastara v desetih letih, vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takih odločb in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. Po določbi 1.odstavka 372.člena ZOR za občasne terjatve, med katere spadajo tudi obresti, velja triletni zastaralni rok.
Trditev, da je da je upnikova terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe ali pred tem, toda v času, ko upnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega sodba izvira (ugovorni razlog po 8.točki 2.odstavka 55.člena ZIZ), dolžnik lahko dokazuje z ustrezno listino ali pa z zaslišanjem priče, ki bi lahko potrdila, da je dolžnik izpolnil upnikovo terjatev, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka. Na tako listino oziroma na tako pričo pa se dolžnik v obravnavanem primeru ne sklicuje, temveč predlaga zaslišanje V.P., nekdanjega upnikovega računovodje, ki bi potrdil, da je upnik tisti, ki dolžniku dolguje denar iz naslova drugih pravnih poslov. Pritožbeno sodišče se zato strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi neutemeljen.
Tožnica, ki je pripoznala tožbeni zahtevek, mora izpolniti s sodbo naloženo obveznost. Zatrjevana finančna stiska ne vpliva na njeno dolžnost izpolnitve obveznosti. O predlogu za oprostitev pravdnih stroškov odloča prvostopno sodišče.
pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem zemljišču - začetek teka zastaranja
Iz verzijskega zahtevka iz naslova vlaganj v nepremičnine, gospodarske stroje in gospodinjske aparate tožnice, ki živi v ekonomski skupnosti z lastnikom le-teh, začne teči zastaranje od dne prenehanja ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja. V primeru konsenza med tožnico, ki je vlagala svoje delo in sredstva v posestvo svojega očeta in so skupno zgradili nove gospodarske objekte, je uporabiti določbo 20. čl. ZTLR za pridobitev lastninske pravice na podlagi sporazuma o skupni gradnji kot pravnem naslovu, ne pa po določbah 24. čl. ZTLR, kot posledica gradnje na tujem zemljišču.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen, obrazložen pa je, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži dokaze. Ker je v konkretnem primeru dolžnik v utemeljitev svojega ugovora navedel dejstva, ni pa predložil dokazov, je njegov ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave
Sodba na podlagi pripoznave se na podlagi tretjega odst. 353. čl. ZPP lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.