razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Višino prispevka za preživljanje ml. otrok določi sodišče glede na zmožnosti staršev in potrebe otrok. Preživnina, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, je primerna glede na v postopku ugotovljene zmožnosti vsakega od staršev, potrebe njunih otrok kot tudi glede na splošno znana dejstva o tem, kolikšne so potrebe otrok v enaki starosti, kot je starost otrok pravdnih strank. Tudi če ima tožnica višje dohodke od toženca, je ona tista, ki v pretežni meri skrbi za vzgojo in varstvo otrok in se to njeno delo in vzgojna skrb kompenzirata z njenim večjim dohodkom, zato je določitev preživnine po enakih delih za oba starša pravilna.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - dejansko stanje
Tudi če bi oškodovanka prečkala vozišče meter ali dva pred ali za prehodom za pešce, se je še vedno nahajala v takoimenovanem območju prehoda za pešce, ki pa vozniku nalaga povsem enako skrbnost kakor v primeru, če bi oškodovanka prečkala vozišče prav po talnih označbah.
Uporabljena palica je sredstvo, s katerim bi se lahko telo tudi hudo poškodovalo. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje pravilno dejanje obdolženca pravno opredelilo po II. odst. 133. člena KZ in ne po I. odstavku navedenega člena, ko kazenski pregon zaradi zastaranja ne bi bil več dovoljen.
Ker v trenutku, ko je obdolženec udaril oškodovanca, slednji obdolženca ni več napadal in njegov napad tudi ni več neposredno grozil, je sodišče prve stopnje zanesljivo izključilo, da je obdolženec ravnal v silobranu oziroma prekoračenem silobranu.
Pri oceni, ali bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca, se upoštevajo predvsem podatki o dohodkih, ki jih dobiva obdolženec in jih uporablja za svoje preživljanje. Če so ti nizki, je dovoljeno obdolženca oprostiti plačila stroškov, tudi če je lastnik nepremičnin, razen če mu lastnina prinaša dodatni dohodek.
Določba 442. člena ZPP, ki omogoča, da sodišče začasno odredbo izda po uradni dolžnosti, ne izključuje možnosti, da začasno odredbo po tem členu izda sodišče na predlog stranke.
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja je potrebno uporabiti 104. čl. ZNP, ki določa, da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/2, 12, 12/1, 59, 59/2.
zunajzakonska skupnost - skupno premoženje zakoncev - delež
Življenjska skupnost med partnerjema se po vsebini ni razlikovala od skupnosti, kakršna praviloma velja med zakoncema, ta skupnost pa je imela tako svoj zunanji izraz (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost, skratka vse, kar vsebinsko opredeljuje določeno skupnost kot skupno življenje) in tudi notranje, t.j. čustveno razmerje. Voljni element, kot ga razume pritožnik (bodisi kot hotenje partnerjev, da osnujeta izvenzakonsko skupnost bodisi kot izkoriščanje ekonomske odvisnosti ali nevednosti drugega partnerja), ni pomemben, izvenzakonska skupnost, ki izpolnjuje pogoje iz 1. odst. 12. čl. ZZZDR, pa sama po sebi pripelje do zakonsko predvidenih pravnih posledic (tudi na premoženjskem področju).
Določitev deležev na skupnem premoženju ni posledica zgolj računskih operacij, v katerih bi se obravnavali prav vsi zaslužki, vrednost dela, drugi prispevki in izdatki ter podobno, ampak je treba upoštevati celovitost odnosov obeh bivših izvenzakonskih partnerjev v vsem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. To se odraža ne le v njunih zaslužkih in izdatkih, temveč tudi skrbi za družino, skupne otroke in skupno gospodinjstvo ter tudi njuno udeležbo v obliki dela pri pridobivanju skupnega premoženja (2. odst.
izdaja plačilnega naloga - odločba o glavni stvari - uporaba materialnega prava
Odločitev, da ostane sklep o izvršbi v veljavi, je v skladu s pravilno uporabo materialnega prava. Toženec mora plačati 50% cene odvoza vozila, ki ni bilo parkirano v skladu z veljavnimi prometnimi predpisi in je pooblaščena oseba za to vozilo že odredila odvoz.
KZ člen 169, 169/1, 171, 171/4, 169, 169/1, 171, 171/4.
razžalitev - dokaz resnice
Če se obdolžencu očita, da je zasebnega tožilca razžalil s trditvami take vsebine, da je mogoče dokazovati resničnost le-teh, in obdolženec uveljavi dokaz resnice, mora sodišče tak obdolženčev zagovor preverjati ne glede na to, da je tožilec dejanje opredelil le kot kaznivo dejanje razžalitve. Sodišče namreč na pravno opredelitev tožilca ni vezano, zatrjevanje resničnih dejstev pa bo pomenilo kaznivo dejanje razžalitve le, če bo podajano na posmehljiv in za zasebnega tožilca podcenjevalen način. Odgovor na vprašanje, ali je imel obdolženec utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je zatrjeval, pa je odločilen tudi za ugotavljanje obdolženčevega naklepa.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru priznava obstoj in višino terjatve in ne navaja nobenih dejstev v smeri neobstoja terjatve, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka. V posledici tega pa tudi ne navaja dejstev v smeri preprečitve izvršbe, kar je edino možno navajati kot ugovorni razlog, zato je njegov ugovor neobrazložen.
Ker je Zakon o stanovanjskih razmerjih iz leta 1974 (Ur. l. SRS št. 18/74) dopuščal osebi, ki je opravljala službeno dolžnost, pridobiti stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je bilo namenjeno le takim osebam, imajo te osebe pravico zahtevati nakup drugega primernega stanovanja po določbah Stanovanjskega zakona.
Če vzpostavitev v prejšnje stanje ni več mogoča zaradi subjektivnih ali objektivnih okoliščin, ima kljub temu posestnik pravico in interes, da se tistemu, ki je njegovo posest motil, v bodoče prepovejo taki posegi v posest.
ZZZDR člen 189, 189/3, 189, 189/3. ZD člen 162, 214, 214/2, 162, 214, 214/2.
predmet zapuščinskega postopka - vsebina sklepa o dedovanju - skrbništvo - odobritev centra za socialno delo
Če sodišče v izreku sklepa o dedovanju navede, da dedič deduje zapuščino z obvezo plačila določenih terjatev, potem ko se bo o plačilu natančneje dogovoril z upniki, je sklep o dedovanju nerazumljiv, ker ni jasno, ali dedič že ima pravico do zapuščine ali pa bo ta pravica "oživela" šele, ko bo omenjene terjatve poravnal.
Tudi sprejem dediščine je lahko pravni posel, s katerim skrbnik preseže okvir rednega poslovanja oz. upravljanja varovančevega premoženja.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
sklenitev delovnega razmerja
Sklep o imenovanju poslovodje oz. direktorja družbe z omejeno odgovornostjo na podlagi pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, ne pomeni tudi sklenitve delovnega razmerja, niti sam po sebi ne dokazuje obstoja delovnega razmerja.
ZTLR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZNP člen 131, 132, 132/1, 131, 132, 132/1.
ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka - ureditev meje - motenje posesti
Ustavitev pravdnega postopka zaradi motenja posesti in nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka zaradi ureditve meje je izjemen način reševanja medsebojnih razmerij, kadar je zaradi odsotnosti kakršnihkoli znakov za ugotovitev uživalne meje in ob številnih odprtih medsebojnih pravdah zaradi motenja posesti očitno, da je bistvo problema v neurejenosti meje med zemljišči strank in je zato smotrno urediti mejo v nepravdnem postopku.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek in tek zastaralnega roka
Zastaralni rok pri odškodninskih terjatvah začne teči že od trenutka, ko je oškodovanec mogel izvedeti za vrsto in obseg škode. Šteje se, da je škoda znana, ko je končano zdravljenje.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20932
KZ člen 196, 196/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - kaznivo dejanje neupravičene poizvodnje in prometa z mamili
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, ko je na podlagi analize zagovorov obeh obtožencev ugotovilo, da je eden od njiju o vseh okoliščinah izpovedoval ves čas enako, da so bile njegove trditve podprte tudi z izpovedbo priče in je zato utemeljeno na tisti del njegovih trditev, ki se nanašajo na prvega obtoženca oprlo krivdorek glede tega in ga spoznalo za krivega kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po čl. 196/I KZ. Pritožbo zagovornika je zato zavrnilo kot neutemeljeno.