Smisel določbe 119. člena ZPP je, da ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje zaradi zamujenega naroka, določenega na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Te določbe ni mogoče razumeti tako, da je s to zamudo postal neutemeljen ali nedovoljen tudi sam predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem razpravlja sodišče na naroku, katerega se predlagatelj ni udeležil. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je potrebno vsebinsko odločiti.
ZPP člen 168, 168/3, 169, 169/1, 168, 168/3, 169, 169/1.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče mora poleg splošnega premoženjskega stanja predno odloči o oprostitvi plačila sodnih taks upoštevati tudi specifične večje stroške preživljanja, ki jih zatrjuje tožnica.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
sklenitev delovnega razmerja
Sklep o imenovanju poslovodje oz. direktorja družbe z omejeno odgovornostjo na podlagi pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, ne pomeni tudi sklenitve delovnega razmerja, niti sam po sebi ne dokazuje obstoja delovnega razmerja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21610
KZ člen 224, 224/1, 224, 224/1. ZKP člen 368, 368/1, 375, 375/2, 390, 368, 368/1, 375, 375/2, 390.
poškodovanje tuje stvari - višina škode - zavrženje pritožbe
Če se ugotovi, da je storilec tujo stvar uničil ali poškodoval, natančne višine škode ni potrebno ugotavljati, saj višina škode ni znak kaznivega dejanja po členu 224/I KZ.
Če upravičenec do pritožbe pritožbe ne napove v osmih dneh po razglasitvi sodbe, se šteje, da se je pravici od pritožbe odpovedal.
Če kljub temu pritožbo vloži, se takšna pritožba kot nedovoljena zavrže.
Dolžnikova plačilna nesposobnost ne vpliva ne njegovo dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti. Tožeča stranka lahko vtožuje kapitalizirano glavnico. Toženec v pritožbi nedokazano zatrjuje, da je obračun obresti tožeče stranke nepravilen. Ob subsidiarni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku sodišče v odločbi o glavni stvari odloči le, ali ostane sklep o dovolitvi izvršbe v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.
Uporabljena palica je sredstvo, s katerim bi se lahko telo tudi hudo poškodovalo. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje pravilno dejanje obdolženca pravno opredelilo po II. odst. 133. člena KZ in ne po I. odstavku navedenega člena, ko kazenski pregon zaradi zastaranja ne bi bil več dovoljen.
Ker v trenutku, ko je obdolženec udaril oškodovanca, slednji obdolženca ni več napadal in njegov napad tudi ni več neposredno grozil, je sodišče prve stopnje zanesljivo izključilo, da je obdolženec ravnal v silobranu oziroma prekoračenem silobranu.
Pri oceni, ali bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca, se upoštevajo predvsem podatki o dohodkih, ki jih dobiva obdolženec in jih uporablja za svoje preživljanje. Če so ti nizki, je dovoljeno obdolženca oprostiti plačila stroškov, tudi če je lastnik nepremičnin, razen če mu lastnina prinaša dodatni dohodek.
pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem zemljišču - začetek teka zastaranja
Iz verzijskega zahtevka iz naslova vlaganj v nepremičnine, gospodarske stroje in gospodinjske aparate tožnice, ki živi v ekonomski skupnosti z lastnikom le-teh, začne teči zastaranje od dne prenehanja ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja. V primeru konsenza med tožnico, ki je vlagala svoje delo in sredstva v posestvo svojega očeta in so skupno zgradili nove gospodarske objekte, je uporabiti določbo 20. čl. ZTLR za pridobitev lastninske pravice na podlagi sporazuma o skupni gradnji kot pravnem naslovu, ne pa po določbah 24. čl. ZTLR, kot posledica gradnje na tujem zemljišču.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je sicer nekaznovanemu obdolžencu izreklo dvomesečno zaporno kazen za storitev kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po 2. odstavku 303. člena KZ, saj okoliščine storitve kaznivega dejanja (zahteva sostorilca po vrnitvi pravilno začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, izražena ob 2. uri zjutraj in v vinjenem stanju ter ugotovljeno grdo ravnanje vseh obdolžencev z dvema policistoma) izključujejo možnosti izreka pogojne obsodbe. Ker sta bili tudi preostalima storilcema izrečeni primerni - višji zaporni kazni (šest mesecev in štiri mesece zapora), je pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi državnega tožilca in zagovornika enega od obdolžencev.
Tožnica, ki je pripoznala tožbeni zahtevek, mora izpolniti s sodbo naloženo obveznost. Zatrjevana finančna stiska ne vpliva na njeno dolžnost izpolnitve obveznosti. O predlogu za oprostitev pravdnih stroškov odloča prvostopno sodišče.
Izjava o priznanju očetovstva, ki je obremenjena z napako volje, je izpodbojna (61., 65., 112. člen ZOR). Vendar pa pravica zahtevati razveljavitev izpodbojnega pravnega posla preneha v prekluzivnih rokih iz 117. člena ZOR.
Odlok Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi člen 16, 16-5, 17, 17-2. Odlok Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru člen 11, 11-5, 12, 12-2. ZC člen 2, 2/1, 57, 81. ZTVCP člen 10, 10-1, 10-2, 10-11, 14. ZOR člen 154.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost upravljalca - odgovornost lastnika nepremičnine - padec na poledenelih tleh - čiščenje površin - razlaga podzakonskega akta - odlok - jezikovna razlaga - zmotna uporaba materialnega prava
Prvostopno sodišče je določbo 5. točke 16. čl. Odloka Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi, ki lastnikom, najemnikom in upravljalcem trgovskih lokalov nalaga dolžnost odstraniti sneg s pločnika ali prostora pred lokalom tako, da ne ovira dostopa do lokala, kot to lastnikom ali upravljalcem poslovalnice nalaga tudi v času škodnega dogodka veljavnem odloku Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru v 5. točki 11. čl., preveč ekstenzivno tolmačilo. Že s pomočjo jezikovne razlagalne metode vsebine in smisla obeh citiranih določb je mogoče izluščiti, da obstaja dolžnost lastnika, najemnika in upravljalca trgovskega lokala oz. lastnika ali upravljalca poslovalnice odstraniti sneg s prostora pred lokalom oz. poslovalnico takrat, kadar pred trgovskim lokalom oz. poslovalnico (sploh) ni pločnika. Do takšnega spoznanja namreč pridemo s slovnično analizo besedila obeh določil, ker je namreč med besedo "pločnika" in besedo "prostora pred lokalom oz. pred poslovalnico" besedica "ali". Takšna razlaga pa se pokaže za pravilno tudi s stališča samega namena dveh določb, kot tudi s stališča razumnosti. V konkretnem primeru, ko je pred poslovalnico pločnik, katerega je tožena stranka redno čistila in ustrezno posipala, pa torej toženi stranki določbi odloka nista nalagali odstranitve snega tudi pred prostorom ob pločniku, ki se nahaja v istem nivoju kot cesta, in je torej razširjeni del asfaltirane ceste, ki po zemljiškoknjižnih podatkih ni niti last tožene stranke, temveč je javno dobro, čeprav odloka dolžnost odstranitve snega s pločnika ali prostora pred lokalom oz. poslovalnico niti nista vezala na lastništvo pločnika oz. prostora pred lokalom.
ZKP člen 265, 265/1, 392, 392/3, 265, 265/1, 392, 392/3.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - sum v prištevnost
Prištevnost kot sestavina kazenske odgovornosti se praviloma domneva.
Toda v primeru, ko nastane sum v prištevnost, je sodišče dolžno postaviti izvedenca psihiatra. Takšen sum pa je bil podan glede na izvedeniško mnenje v drugi kazenski zadevi, o katerem pa je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno.
Tudi v satirični oz. humoristični rubriki dnevnega časopisa objavljeno besedilo, ki se nanaša na konkretno osebo, je lahko za prizadetega žaljivo in torej pomeni poseg v njegovo čast in dobro ime.
Za posestno varstvo je relevantno le zadnje stanje posesti, ki med strankama sploh ni sporno, na kar zatrjevana nepravičnost tožnikove uporabe bivše skupne spalnice nima nobenega vpliva.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru priznava obstoj in višino terjatve in ne navaja nobenih dejstev v smeri neobstoja terjatve, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka. V posledici tega pa tudi ne navaja dejstev v smeri preprečitve izvršbe, kar je edino možno navajati kot ugovorni razlog, zato je njegov ugovor neobrazložen.
odškodninska obveznost - neutemeljeno vzeta prostost - izguba pravice
Čeprav je bil tožnik v kazenskem postopku pravnomočno oproščen obtožbe, nima pravice do odškodnine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti, če je tožnik sam s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost odvzeta.