Vozni list dokazuje obstoj in vsebino prevozne pogodbe, dokler ni nasprotno dokazano. Tožeča stranka ni zatrjevala, da podatki v voznem listu ne ustrezajo dejanskemu stanju oziroma da so nepravilni.
Drugačen dogovor, kot je izhajal iz voznega lista, pa z drugimi predloženimi listinami ni bil dokazan.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla nobenega dejstva in predlagala nobenega dokaza, zato v pravdi ni mogla uspeti. Ker v pritožbi ni niti skušala izkazati za verjetno, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti, pritožbeno sodišče dejstev, navedenih prvič šele v pritožbi, ni upoštevalo.
Naročnik del z ugovorom o pretiranosti cene izvedenih del ni uspel, ker je bilo ugotovljeno, da so bila dela zaračunana skladno s predračunom, ki je bil naročniku poslan pred izdajo njegove naročilnice za izvedbo del.
ZOR člen 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1, 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1. ZZVZZ člen 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2, 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2.
odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - ZZZS
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo utrpi zavarovanec, če se ugotovi, da zdravniški komisiji I. in II. stopnje nista ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Zdravniški komisiji sta organa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu s 1. odst. 172. in 1. odst. 171. člena ZOR, v zvezi z določbo 70. člena, pa pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot neutemeljeno.
V sklepu o utesnitvi izvršbe mora biti razvidno, kako je sodišče vračunavalo delna plačila, pri čemer mora biti vračunavanje stroškov, obresti in glavnice opravljeno po 313. členu ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru z dne 4.10.1999 glede upnikove terjatve navedel, da SiOL storitev ni uporabljal, zato le-teh ni dolžan plačati. S tem je navedel negativna dejstva. Takšnih dejstev pa dolžnik po naravi stvari ne more dokumentirati z dokazi v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik uporabljal SiOL storitve, katerih plačilo v tem postopku uveljavlja upnik, mora dokazati upnik. Zato za obrazložitev ugovora zadostuje zgolj dolžnikova trditev, da SiOL storitev ni koristil.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik zanika nastanek pravnih razmerij, iz katerih naj bi nastale upnikove terjatve, je obrazložen in utemeljen, saj mora nastanek teh razmerij dokazati upnik.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le predlaga, naj se o zahtevi upnika odloči v pravdi, je tak ugovor neobrazložen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor
Podlago za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je izvršbo dovolilo (2. odst. 62. člena ZIZ), je sodišče imelo le glede ugovarjanega dela, saj je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v neugovarjanem delu že postal pravnomočen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložen ugovor
V teku izvršilnega postopka lahko upnik v celoti ali delno umakne izvršilni predlog. V kolikor je bil umik izvršilnega predloga vložen pred dolžnikovim ugovorom, izvršilno sodišče na podlagi 1. odst. 43. člena ZIZ ustavi izvršbo v obsegu upnikovega umika, utemeljenost dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ pa nato presoja le v delu, v katerem izvršilni predlog ni bil umaknjen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so zato točne upnikove pritožbene navedbe o napačni presoji dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena v zvezi z upnikovo terjatvijo, za katero izvršilni postopek ni bil ustavljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti namreč v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen. V njem mora dolžnik navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
O tem, da mora pritožbo zoper sodbo napovedati v roku 8 dni po njeni razglasitvi ter o posledicah, če tega ne stori, je bil obdolženec poučen že v vabilu za glavno obravnavo, pa se zato v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje slabo počutje ob razglasitvi sodbe in zatrjuje, da zaradi tega ni vedel za navedeno dolžnost.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
kreditna pogodba - odstop od pogodbe - sklenitev nove pogodbe
Tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da sta pravdni stranki sklenili novo pogodbo s katero sta uredili način vračila nevrnjenih denarnih sredstev po razdrti kreditni pogodbi, saj ni predložila nove pisne pogodbe o tem.
Pritožba zgolj ponavlja zagovor obdolženca, katerega je za nesprejemljivega pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje in je v napadeni sodbi navedlo številne tehtne razloge, zakaj mu ni mogoče verjeti.
Terjatev upnika na prepoved vnovčenja akceptnega naloga za znesek čiščenja gradbišča, to čiščenje pa je dolžnik zavedel v gradbeno knjigo, ni verjetno izkazana.
Notranje razmerje med organizatorji prireditve nima vpliva na pogodbeno razmerje, ki ga je vzpostavil eden izmed prirediteljev s tretjo osebo s svojo naročilnico. V pogodbenem razmerju s tretjim je bil le tisti od soorganizatorjev, ki je sklenil (z naročilnico) pogodbo s tretjim. Zato mora ta plačati naročena dela.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ.Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil račun št. 3-97-12496 plačan po asignacijski pogodbi z dne 13.2.1996 in z dne 9.10.1996 ter v dokaz predložil asignacijsko pogodbo z dne 13.2.1996 ter izpisek iz konta z dne 28.3.1998. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi glede plačila zakonitih zamudnih obresti v znesku 110.468,70 SIT s pripadki, v dokaz svojih trditev pa je predložil tudi dokazila, kot to zahteva 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 25.991,97 SIT s pripadki po računu številka 5-97/10397, pa je dolžnikov ugovor povsem neobrazložen in zato neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj v ugovoru dolžnik ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil svoje oporekanje obstoju in višini tudi tej upnikovi terjatvi.