pripor - ukrep za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ne gre za očitno izmikanje prihodu na glavno obravnavo, če obdolženec, kateri je vabilo zanjo prejel, nanjo ne pride iz razloga, ker je bil istočasno obveščen, da se bo ta opravila v njegovi nenavzočnosti, če se je ne bo udeležil.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - omogočanje uživanja mamil - nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je nekritično sledilo obtožbi in dejanji obdolženca pod točki 2 a in 2 b pravno opredelilo kot dve samostojni kaznivi dejanji, čeprav imata vse potrebne elemente za pravno opredelitev kot nadaljevano kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ. Kaznivi dejanji sta istovrstni, saj je obdolženec pod točko 2 a izreka omogočal uživanje mamil polnoletni pot točko 2 b pa mladoletni osebi, prav tako pa je podan enotni psihični odnos obdolženca pri omogočanju uživanja mamil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor
Podlago za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je izvršbo dovolilo (2. odst. 62. člena ZIZ), je sodišče imelo le glede ugovarjanega dela, saj je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v neugovarjanem delu že postal pravnomočen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložen ugovor
V teku izvršilnega postopka lahko upnik v celoti ali delno umakne izvršilni predlog. V kolikor je bil umik izvršilnega predloga vložen pred dolžnikovim ugovorom, izvršilno sodišče na podlagi 1. odst. 43. člena ZIZ ustavi izvršbo v obsegu upnikovega umika, utemeljenost dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ pa nato presoja le v delu, v katerem izvršilni predlog ni bil umaknjen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so zato točne upnikove pritožbene navedbe o napačni presoji dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena v zvezi z upnikovo terjatvijo, za katero izvršilni postopek ni bil ustavljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti namreč v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen. V njem mora dolžnik navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
nesporna dejstva - izdaja sodbe brez razpisa naroka
Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.
Če bi bil dolg kot predmet pogodbe o prevzemu dolga nedoločljiv, bi bila taka pogodba nična. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predmet pogodbe v tem primeru dovolj jasno določen.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 380, 380-3, 381, 373, 373-4, 380, 380-3, 381. ZDSS člen 19, 19. ZTPDR člen 72, 72. ZIZ člen 3, 167, 270, 271, 3, 167, 270, 271.
začasna odredba
Podani so pogoji za izdajo začasne odredbe, če tožeča stranka oz. upnik izkaže verjetnost terjatve in verjeten obstoj nevarnosti, da bo tožena stranka - delavka ravnala tako, da bo uveljavitev njene terjatve onemogočena oz. precej otežena. Ker je delavka trenutno brez zaposlitve in formalno brez premoženja, bi s prodajo delnic, na katere meri začasna odredba, pridobila kupnino, katere izterjava bi bila onemogočena oz. precej otežena.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnikovo zatrjevanje o sprotnem poravnavanju obveznosti do upnika je povsem pavšalno in ni podprto z nikakršnimi dokazi. Nejasnih ugovornih navedb o nekakšnih sporih z investitorji dolžnik prav tako sploh ne obrazloži, kdo naj bi bili ti investitorji in kakšno zvezo naj bi imeli zatrjevani spori z upnikovo terjatvijo, izkazano z izvršilnim naslovom - pravnomočnim plačilnim nalogom. Dolžnik ni navedel nobenega utemeljenega razloga, s katerim bi izpodbijal upnikov izvršilni predlog.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30043
KZ člen 217, 217/1.
goljufija - odločba o kazenski sankciji
Zagovornik obdolženca se pritožuje tudi zoper odločbo o kazenski sankciji, pri tem pa ne navede razlogov in tudi ne oblikuje končnega predloga. Zato je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu in ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za njeno spremembo v obdolženčevo korist.
Zato, da je mogoče v pravdi izdati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, morajo biti izpolnjeni pogoji po 1. in 2. odst. 272. člena ZIZ, poleg tega pa mora obstajati povezava med zavarovanjem, ki ga uveljavlja tožeča stranka, s predlagano začasno odredbo in tožbenim zahtevkom.
Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIP člen 202, 202. ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
opravljanje izvršbe - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ustavitev izvršbe
ZIP ni vseboval določbe, kot jo ima sedaj veljavni ZIZ v 2. odst. 141. čl., ki določa, da če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni priliva sredstev, sodišče izvršbo ustavi. ZIP je v 202. čl. izrecno določal, da se v takšnih primerih izvršba ne ustavi, temveč mora banka neizvršljiv sklep obdržati v evidenci.
Glede na takšne določbe ZIP je mogoče 2. odst. 141. čl. ZIZ uporabiti samo za sklepe, ki so v evidenci bank eno leto od uveljavitve ZIZ, torej od 15.10.1998. V prehodnem obdobju je potrebno sklepe o izvršbi na sredstva na dolžnikovih računih, ki so postali pravnomočni še po določilih ZIP, obravnavati v smislu 202. čl. ZIP, saj bi sicer sodišče prekršilo upnikove procesne pravice.
Predlog upnika za izdajo začasne odredbe z izročitvijo sporne stvari v hrambo in tožbeni zahtevek na izročitev te stvari upniku nista identična, in je zato možno izdati začasno odredbo z izročitvijo sporne stvari v hrambo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le predlaga, naj se o zahtevi upnika odloči v pravdi, je tak ugovor neobrazložen.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti ZIP in je bil tudi ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, je potrebno v vsakem primeru po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, slednjega razveljaviti, ne glede na vsebino ugovora.
Za spor, v katerem se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje izven stečaja in vrednost spora ne presega 2.000.000,00 SIT, je stvarno pristojno okrajno in ne okrožno sodišče.
Za obveznost, ki je nastala v tuji valuti zaradi zamude pri njenem plačilu domačemu upniku, bi smela tožnica terjati le tolarsko protivrednost zamudnih obresti, kot so jih plačevale banke za vezane devizne vloge na vpogled v švedskih kronah, ne pa za čas zamude zaračunati zamudne obresti po bistveno višjih stopnjah, kot so bile določene za zakonite zamudne obresti.