začasna odredba pravdnima strankama o preživljanju skupnih mladoletnih otrok
Dokler toženec ne izpodbije v rojstni matični knjigi vpisanega očetovstva na pravno učinkovit način, je v razmerju do otroka preživninski zavezanec, zoper katerega je mogoče izdati začasno odredbo o preživljanju iz 1. odst. 72. člena ZZZDR.
Če tožnik šele v pritožbi postavi trditev, da odškodninsko odgovarjajo starši mladoletnega storilca tudi zato, ker nima sredstev, gre za spremembo tožbe, ki v pritožbi ni dopustna.
ZIZ člen 15, 170, 211, 15, 170, 211. ZPP člen 365, 365/2, 365, 365/2.
pravni interes - začasna odredba prepovedi odsvojitve in obremenitve - zapisnik o rubežu nepremičnine
Ni podan pravni interes upnika za začasno odredbo - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ko je ta predlagana hkrati z izvršilnim predlogom za izvršbo denarne terjatve na nepremičnino in je izdan sklep o izvršbi ter zapisnik o rubežu nepremičnine.
Tudi če je med dediči spor o vrednosti zapuščine, se zapuščinski postopek zaradi takšnega spora ne prekine, saj je ugotavljanje vrednosti zapuščine stvar zapuščinskega postopka.
Z odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.1.1999, objavljeno v Ur.l. RS 11/99, je prenehalo veljati začasno zadržanje izvrševanja 1. tč. 1. odst. 102. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal temelju ali višini terjatve. Napovedane "kasnejše" obrazložitve dolžnik ugovoru ni priložil do izteka osemdnevnega roka za vložitev rednega ugovora (3. odst. 9. člena ZIZ), niti tega ni storil v osemdnevnem roku od prejema popravnega sklepa zato je ugovor potrebno šteti za neobrazloženega.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-3, 201/1-1.
podaljšanje pripora
Zoper oba obtoženca je po vloženi obtožnici v teku kazenski postopek zaradi dveh nadaljevanih kaznivih dejanj prepovedanega prehoda čez državno mejo po čl. 311/III KZ, pri čemer gre za izredno velik obseg kriminalne dejavnosti, od izvrševanja katere niti večkratni poseg policije oba obtoženca ni odvrnil. Čeprav sta oba obtoženca izvenzakonska partnerja, ki imata v Sloveniji tri otroke, ter je obtoženka lastnica stanovanjske hiše ter prejema socialno pomoč, je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je obema podaljšal pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, obtožencu pa tudi zaradi begosumnosti. Obtoženka je bila namreč že dvakrat kaznovana zaradi premoženjskih deliktov in se nahaja v več drugih kazenskih postopkih, obtoženec, ki je državljan druge države, v kateri ima premoženje, pa je bil tudi že obravnavan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja.
pravna sredstva - prepozna pritožba - zmota v dedni izjavi
Trditve v pritožbi, vloženi po poteku pritožbenega roka, da je bila dedna izjava dana v zmoti, ni mogoče upoštevati, ker bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se na sklep opirajo. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko dedič izpodbija svojo dedno izjavo zaradi zmote le še v pravdi.
ustavitev izvršbe - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
V konkretnem primeru se upnik ni udeležil rubeža, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, v vabilu pa tudi opozorjen na posledice morebitnega nepristopa k rubežu, kar izhaja iz poročila sodnega izvršitelja. Zato ni mogoče slediti nedokazanim nasprotnim upnikovim pritožbenim navedbam. Sodišče druge stopnje tako ocenjuje, da ni razlogov za dvom v poročilo sodnega izvršitelja.
ustavitev izvršbe - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
V konkretnem primeru se upnik rubeža ni udeležil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, v vabilu pa tudi opozorjen na posledice morebitnega nepristopa k rubežu, kar izhaja iz poročila sodnega izvršitelja. Zato ni mogoče slediti upnikovim pritožbenim navedbam, da se je rubeža udeležil njegov (v pritožbi neimenovani) pooblaščenec. Sodišče druge stopnje tako ocenjuje, da ni razlogov za dvom v poročilo sodnega izvršitelja. Tudi listini, ki ju je upnik priložil svoji vlogi, namreč ne dokazujeta, kdo naj bi se v imenu in na račun upnika udeležil rubeža. Ob tako pomanjkljivih navedbah upnika pa pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - popravni sklep
Sklep, s katerim sodišče popravi in precizira naziv banke in številko računa, na katerem se nahajajo sredstva, ki spadajo v zapuščino, po svoji vsebini ni dodatni sklep o dedovanju. Popravni sklep je mogoče tudi v zapuščinskem postopku izdati le, če so izpolnjeni pogoji iz 342. členu ZPP.
ZGD člen 359, 359/1, 362, 362/1, 443, 443/3, 456, 359, 359/1, 362, 362/1, 443, 443/3, 456. ZIZ člen 272, 272.
ničnost sklepov družbe z omejeno odgovornostjo - začasna odredba - prepoved vpisa sklepov v sodni register
Tožba družbenika d.o.o. na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine d.o.o.je smiselno tožba po 1. odst. 362. čl. ZGD.
Sprejem ne nenajavljenih sklepov na skupščini družbe je kršitev z zakonom in družbeno pogodbo določene oblike sklica skupščine. Ni pa tak sklep ničen, ker so bili na skupščini prisotni vsi družbeniki.
Morali nasprotuje sklep skupščine zaradi svoje vsebine, ne zaradi načina sprejetja. Nemoralnost sklepa je pravni standard, ki ga mora stranka, ki ničnost uveljavlja, zapolniti s konkretnimi dejstvi.
Razpravljanje o težko nadomestljivi škodi, kot predpostavki za začasno odredbo, je ob odsotnosti izkaza terjatve odveč.
Za odločanje o zahtevku za denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane splošne življenjske aktivnosti ni odločilen procent invalidnosti, pomembno je le, katere trajne posledice oškodovanec trpi in kako ter koliko vplivajo na zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti.
Če je oškodovanec utrpel lažjo poškodbo, zaradi katere je bil sicer zaskrbljen, to še ne zadošča za priznanje denarne odškodnine za strah. Ta odškodnina se prizna le za intenziven in dolgotrajen strah.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ima obdolženčevo ravnanje vse znake kaznivega dejanja samovoljnosti, vendar je majhnega pomena zato, ker poleg poti, ki jo je zaprl obdolženec obstoji še vzporedna pot, škodljivih posledic pa ni bilo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi utemeljil svoj ugovor - dolg do upnika celo priznava. Ker je upnik za svojo terjatev že pridobil izvršilni naslov, v ugovoru predlagana sodna poravnava ne more predstavljati pravno upoštevnega ugovornega razloga, saj je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
Neutemeljeno pritožnik tudi poudarja v pritožbi, da je predmet tega kaznivega dejanja slovenski potni list. Objekt obravnavanega kaznivega dejanja je javna listina. Eno od javnih listin predstavlja tudi slovenski potni list. Tako gre tudi v tem primeru za poudarjanje enega od elementov kaznivega dejanja, ki ne more predstavljati take obteževalne okoliščine, ki bi lahko vplivala na izrek kazenske sankcije.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
S tem, ko sodišče prve stopnje, neobrazloženega ugovora ni poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ), temveč je neobrazložen ugovor samo zavrglo na podlagi 3. odst. 58. člena ZIZ, je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka, saj je izrek sklepa v nasprotju z razlogi sklepa (določba 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).Ugovorne navedbe, da zaradi težav v proizvodnji in zaradi prodaje stroja, dolžnik ni mogel poravnati terjatve upnika, niso pravno upoštevne, saj dolžnik ne ugovarja obstoju ali višini terjatve.
izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - ugovor nepravilne izpolnitve - novi dokazi v pritožbenem postopku
Ugovor tožene stranke, da tožeča stranka svoje obveznosti ni v celoti izpolnila in da zato zahtevek za plačilo opravljenega dela ni utemeljen, mora biti konkretiziran, ker ga sicer ni mogoče upoštevati.
V gospodarskih sporih je mogoče v pritožbenem postopku predlagati nove dokaze le ob izkazanih pogojih iz 496. a čl. ZPP.