Čeprav obdolženec doslej še ni bil kaznovan niti pred sodiščem, niti pri sodniku za prekrške, ugotovljene kršitve cestnoprometnih predpisov (neprilagojena hitrost in vožnja pod močnim vplivom alkohola - 1,90g/kg), ugotovljena krivdna oblika (zavestna malomarnost) in trajne posledice hudih telesnih poškodb oškodovanca, narekujejo izrek zaporne kazni v trajanju štirih mesecev in stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo enega leta. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi državne tožilke, ki se z izrekoma pogojne obsodbe in bistveno milejše stranske kazni ni strinjala ter zato izpodbijano sodbo spremenilo na opisani način.
Tudi prodajalka trgovine, ki je oškodovana s kaznivim dejanjem tatvine, je lahko upravičena, da poda predlog za pregon storilca, če se izkaže, da jo je lastnik trgovine za to pooblastil.
izselitev iz stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe
Ker je tožena stranka predložila "potrdilo", da je imetnica stanovanjske pravice, ni pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je v stanovanju nezakonito. Za pravilno odločitev je treba raziskati pravno naravo listine in položaj tožene stranke ob uveljavitvi SZ.
Pogodbe v 1. odst. 3. člena določajo, da je kupec (tožena stranka), ki odstopi od pogodbe, "prodajalcu dolžan plačati 10% vrednosti vozila kot pavšalno nadomestilo za nastale stroške." S temi določbami sta se pogodbeni (pravdni) stranki dogovorili za odstopnino (1. odst. 82. člena ZOR) in ne za pogodbeno kazen.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno na način, kot je opisan v izreku sodbe, torej s tujo plačilno kartico, je moč storiti le tako, da storilec z lažnim prikazovanjem, da je upravičenec, ki je na kartici naveden, to kartico izroči prodajalcu, prodajalec mu da v podpis račun (slip), katerega storilec podpiše (podpiše upravičenca), na kar mu prodajalec izroči stvar in na takšen način storilec pridobi protipravno premoženjsko korist. Brez podpisa računa kaznivega dejanja goljufije z uporabo tuje plačilne kartice ni mogoče storiti.
Ta način v konkretnem primeru izhaja tudi iz opisa kaznivih dejanj goljufije. Zato je kaznivo dejanje ponarejanja listin po členu 256/I KZ v takšnem primeru konzumirano v kaznivem dejanju goljufije po členu 217.
imetnik stanovanjske pravice - uveljavljanje pravice do nakupa stanovanja
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice lahko uveljavlja pravico do nakupa stanovanja le proti lastniku stanovanja, ne pa proti zavodu, ki z njim le upravlja.
Ker si je torej obdolženec vzel pravico, za katero je mislil, da mu gre, bi bilo moč njegovo ravnanje pravno opredeliti le kot kaznivo dejanje samovoljnosti, z istim ravnanjem pa bi obdolženec lahko uresničil tudi znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, vendar le v primeru, če bi se ugotovilo, da si je obdolženec samovoljno vzel več kot je mislil, da mu gre in se tega zavedal, in le v tem obsegu bi bilo moč obdolžencu očitati tudi naklepno poškodovanje tuje stvari.
Ker je bila taksa za tožbo plačana šele po predpisanem 15-dnevnem roku od prejema opomina (26. člen ZST) je tožeča stranka v skladu z 2. odstavkom 29. člena ZST dolžna plačati tudi 50 % pribitka kot kazensko takso.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil z upnikom dosežen dogovor o tem, da bodo izstavljeni računi stornirani. S tem je navedel dejstvo s katerim je obrazloženo oporekal obstoju terjatve in je zato ugovor utemeljen.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - bistveno zmanjšano prištevni storilec
Za izrek ukrepa po I. odst. 64. čl. KZ ne zadostuje storitev dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe do II. in I. odst. 133. čl. KZ in kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po I. odst. 145. čl. KZ ter hipotetično sklepanje na možnost storitve hudega kaznivega dejanja zoper življenje in telo. Razen tega ne zadostuje psihiatrično mnenje
o poslabšanju storilčevega duševnega stanja zaradi zavračanja terapije z zdravili, pač pa mora biti v mnenju ugotovljena konkretna ponovitvena nevarnost storitve hudega kaznivega dejanja te vrste.
ZKP člen 371, 371/1-11, 442, 442/1, 371, 371/1-11, 442, 442/1.
nenavzočnost na glavni obravnavi - opravičljiv razlog skrajšani postopek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Tudi, če se je v redu povabljeni obdolženec, ki ni prišel na glavno obravnavo, opravičil in predlagal preložitev obravnave, bo lahko sodišče opravilo obravnavo v nenavzočnosti obdolženca po I. odst.
442. člena ZKP, vendar le, če bo sodnik ocenil, da razlogi, ki jih navede obdolženec, niso opravičljivi. O tej oceni bo v obrazložitvi sodbe moralo navesti tudi razloge.
ZPP (1977) člen 286, 286/1, 293, 293/4, 354, 354/2, 286, 286/1, 293, 293/4, 354, 354/2. ZOR člen 436, 437, 438, 439, 440, 436, 437, 438, 439, 440.
posojilna pogodba - cesija
Izdaja sodbe zaradi izostanka, če vabilo za narok za glavno obravnavo ni bilo toženi stranki pravočasno vročeno, predstavlja bistveno kršitev določb ZPP (čl. 354/II tč. 7, ZPP/77).
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Izrek sodbe je namreč v nasprotju s tistim delom sodbe, v katerem sodišče navaja, zoper katero toženo stranko je sodbo izdalo, ki pa ni identična s pravno osebo, kateri je naloženo plačilo vtoževane terjatve.
Nabitje pošiljke na vrata po 144. čl. ZPP se opravi le v primeru, ko stranka brez zakonitega razloga noče sprejeti pošiljke. Zato ne zadošča dejstvo, da na sedežu stranke ni nikogar, ampak mora naslovnik z aktivnim ravnanjem odkloniti sprejem pošiljke. Vročevanje z nabitjem na sodno oglasno desko pa se po 2. odst. 145. čl. ZPP izvede v primeru, če stranka spremeni stalno prebivališče oz. sedež, pa tega ne sporoči sodišču, vročevalec pa ne more zvedeti, kam se je stranka odselila. V obravnavanem primeru na sedežu stranke ni bilo nikogar, kar pa še ne pomeni, da je prišlo do spremembe sedeža družbe. Da ima tožena strank še vedno isti sedež, izhaja tako iz sodnega registra, kot tudi iz navedb tožene stranke v pritožbi.
Po ustaljeni sodni praksi začnejo teči zamudne obresti od pravdnih stroškov od dne glavne obravnave, na kateri je bilo o njih odločeno, in ne od prejema pisnega odpravka odločbe. Ne nazadnje so toženi stranki nastajali pravdni stroški ves čas postopka, ne da bi bili do glavne obravnave obrestovani. Zato ni videti razumnega razloga, zakaj naj nosila še posledice zakasnele izdelave pisnega odpravka sodbe, na kar ni imela nobenega vpliva.
ZIKS člen 145, 145a, 145/1, 145, 145a, 145/1. ZDen člen 32, 32/2, 32, 32/2.
vrnitev premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v last in posest - vrnitev v naravi
Glede na določbo 2. odstavka 32. člena ZDen, je ugotovitev, kdaj so bile zgrajene nepremičnine na spornih parcelah (za katere se v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja zahteva vrnitev v naravi), bistvenega pomena za odločitev o tem, ali je nepremičnine mogoče vrniti v naravi.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - pravni posel
Ob obstoječem pravnem naslovu za pridobitev tožničine izključne lastninske pravice na spornem stanovanju je neupoštevno toženkino sklicevanje na še nek vzporedni pravni naslov (ustni dogovor) kot podlago za sočasni nastanek drugačnega lastninskopravnega režima na isti nepremičnini od tistega, ki je izkazan s pravno veljavno pisno pogodbo.