Pritožbena navedba taksnega zavezanca, da je sodišče s pripisom na ovojnici opozoril, da opomin za plačilo takse potrjenemu predlogu za izvršbo ni bil priložen, nima opore v listinah v spisu, zato je taksni zavezanec poleg dolgovane takse dolžan plačati še pribitek kazenske takse v višini 50 % neplačane takse.
Ugovor pobota mora biti konkreten in mora tožena stranka navesti določen znesek, ki se naj pobota. Ne zadošča samo pavšalno zatrjevanje, da je tožena stranka vtoževano terjatev pobotala s svojo nasprotno terjatvijo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je sodišče izdalo sklep o utesnitvi izvršbe. Je pa ugovor v celoti utemeljen, zato pritožbeno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba (ob upoštevanju sklepa o utesnitvi) za preostali del terjatve.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Dolžnik, ki je v ugovoru navedel, da je bilo blago fakturirano brez odjave, je s tem smiselno oporekal obstoju prodajnega razmerja. Tak ugovor dolžnika je obrazložen, in bo naravo poslovnega razmerja ter upravičenost do plačila po računih moral dokazati upnik v pravdnem postopku.
pristojnost - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec ravnal z goljufivim namenom, ko je oškodovanki sicer navajal resnične podatke o poslovnih dejavnostih in lastništvu trgovine, pa pri tem tudi s svojim nastopom pri njej vzbudil lažen vtis, da je uspešen poslovnež in podjetnik, čeprav je bil v resnici prezadolžen ter prav zato od nje izvabil večjo količino denarja. Utemeljeno ga je zato spoznalo za krivega in mu izreklo zaporno kazen.
Tožnik mora pri konfesorni tožbi dokazati obstoj služnostne pravice in da je lastnik gospodujoče stvari, toženec pa lastnik služeče stvari ter da ga moti pri izvrševanju stvarne služnosti ali mu jo preprečuje.
Trajanje popravila od 12.4.1996 do 8.5.1996 pojmu "hitrega popravila" po prepričanju pritožbenega sodišča ne ustreza. Tožeča stranka bi se odgovornosti za vtoževano škodo zaradi zamude z izpolnitvijo lahko izognila, če bi dokazala okoliščine, nastale po sklenitvi pogodbe, ki jih pogodbenik ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim izogniti (2. odst. 262. čl. in 263. čl. ZOR).
KZ člen 325, 325/1. ZKP člen 12, 12/2, 17, 12, 12/2, 17.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pravica do obrambe
Obdolženčeve pravice do obrambe niso bile kršene, ker je bil obdolženec opozorjen na pravico, da si sme vzeti zagovornika, in ker je izjavil, da se bo zagovarjal sam.
ZPP člen 339, 339/2-1, 339/2-4, 427, 339, 339/2-1, 339/2-4, 427.
motenje posesti - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožba zoper začasno odredbo, izdano v pravdi zaradi motenja posesti na podlagi določbe 427. člena ZPP, je devolutivno pravno sredstvo, o kateri vselej odloča sodišče druge stopnje v senatu v sestavi treh višjih sodnikov in to skupaj s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari. Če odloči o njej sodišče prve stopnje, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. tč.
drugega odstavka 339. člena ZPP, ki vsebuje hkrati tudi po uradni dolžnosti upoštevno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP.
Ni podan pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje uporabilo ob storitvi kaznivega dejanja veljavne določbe Kazenskega zakonika.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev - razsojena stvar - res iudicata
Tožena stranka je s pobotnim ugovorom, razen za terjatvi po računih št. 0404 in št. 0405 uveljavljala isto terjatev kot v tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe, ki pa je bil že pravnomočno zavrnjen.
Zato bi po 2. odstavku 333. člena ZPP sodišče moralo pobotni ugovor zavreči. Na podlagi 2. odstavka 369. člena ZPP je zato to storilo pritožbeno sodišče.
Identiteta zahtevkov namreč pomeni, da mora stranka obeh zahtevkih od iste nasprotne stranke uveljavljati isti tožbeni temelj ter isti tožbeni predlog. Ker pa po zatrjevanju pritožnika v prvi začeti pravdi tožnik uveljavlja vračilo kupnine v znesku 472.258,00 DEM zaradi razdrte kupoprodajne pogodbe po členu 132 ZOR in ker v sedaj obravnavani pravdi tožnik uveljavlja pogodbeno dogovorjeno plačilo in sicer 5% od bruto inkasa - prometa poslovanja trgovine enkrat tedensko v skupnem znesku 8.250.000,00 SIT (nasproti lastni dogovorjeni obveznosti izročitve ključev lokala), je evidentno, da tožnik zahtevkov ne utemeljuje na istem dejanskem niti pravnem temelju niti da uveljavlja istega predloga.
ZPP (1977) člen 349, 349/2, 349, 349/2. ZIZ člen 15, 15.
umik pritožbe
Ker do dneva, ko je bila pritožba umaknjena, sodišče druge stopnje odločbe še ni izdalo, je v skladu z 2. odst. 349. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIZ ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka zatrjuje, da je šlo za konsignacijsko, medtem ko tožena stranka zatrjuje, da je šlo za prodajno razmerje. Če je bilo sklenjeno konsignacijsko razmerje, potem je odjava blaga tožene stranke pomenila, da je tožena stranka blago prodala svojemu kupcu in je s tem nastala njena zaveza, da ga plača tožeči stranki. Če pa je šlo za prodajno razmerje, potem pa mora tožeča stranka dokazovati nastanek vtoževane terjatve kot pri vsakem kupoprodajnem razmerju.
Prvostopno sodišče se s tem odločilnim vprašanjem ni ukvarjalo.