Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po poteku 8-dnevnega roka, pri tem pa ne gre za ugovor po 2. odst. 61. člena ZIZ, je potrebno takšen ugovor zavreči kot prepozen.
ZPP (1977) člen 249, 249/3, 256, 249, 249/3, 256. Pravilnik o sodnih izvedencih člen 15, 15.
kritje stroškov za izvedenca
Ker je izvedencu izvedeniško delo naložilo sodišče, je s tem hkrati do izvedenca prevzelo obveznost kritja stroškov odrejenega izvedeniškega dela, vključno z nagrado za opravljeno delo. To svojo obveznost bi sodišče lahko izpolnilo tudi tako, da bi v skladu s 3. odst. 249. člena, v zvezi z 256. členom ZPP, naložilo katerikoli stranki plačilo stroškov izvedeniškega dela.
Najemnine so občasne denarne dajatve, saj gre za ponavljajoče se obveznosti, ki se izpolnjujejo v časovno določenih rokih. Za takšne obveznosti pa glede zamudnih obresti velja določba 3. odst. 279. člena ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, take sodbe ni mogoče preizkusiti in ta pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik
Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da postopek sploh lahko steče. V danem primeru je upnik v predlogu za izvršbo z dne 28.5.1999 kot dolžnika označil "A., Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile - študentski in mladinski servis". Tako označeni dolžnik pa ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik samostojni podjetnik, zato je v skladu s 1. odst. 73. člena ZGD bistvena sestavina njegove firme tudi ime in priimek podjetnika ter oznaka "s.p.".
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ko navaja, da je del dolga v znesku 50.000,00 SIT že vrnil, kar dokazuje s kopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev na ŽR. S tem je dolžnik glede navedenega zneska izpolnil pogoj iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstvo, s katerim ga utemeljuje (delno plačilo) in prilaga dokaz (razčlenitev prometa na računu).
Pogodbo za sodelovanje na sejmu je s tožečo stranko sklenila tožena stranka, pri čemer ni pomembno ali je nato tudi nastopila na sejmu, ali pa je bila to druga družba. Zato mora storitev tožeči stranki plačati.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava prejem računa, ne zatrjuje pa da ga je zavrnil, mora ostale okoliščine v zvezi z nastankom terjatve dokazati dolžnik sam.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - dokazno breme
Če ni tožena stranka kot kupec blaga tekom pravdnega postopka ponudila nobenega dokaza v smeri svojih trditev, da naj bi ji tožeča stranka izročila blago z napako, je sodišče pravilno zaključilo, da je dolžna tožeči stranki plačati celotno kupnino za dostavljeno blago.
Ker je izkazano, da je bila tožena stranka opominjana je v skladu s 5. odst. 7. člena v zvezi z 29. in 30. členom Zakona o sodnih taksah dolžna plačati še kazensko takso.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20546
KZ člen 41, 311, 311/2. ZKP člen 340, 340/1, 340/1-1, 340, 340/1, 340/1-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - odmera kazni - dokazni postopek - zapisnik o izpovedbah prič - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je brez soglasja strank na glavni obravnavi prebralo izpovedi dveh prič, ki sta bila prijeta kot begunca ob prestopu državne meje in zaslišana v okviru nujnih preiskovalnih dejanj preden sta bila vrnjena v Republiko Hrvaško, kamor naj bi tudi ilegalno prišla iz Republike BiH, tja pa naj bi pripotovala z letalom iz Turčije. Po oceni pritožbenega sodišča je zaradi navedenih okoliščin pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je prebralo izpovedi prič iz tehtnih razlogov.
Če je dolžnik pravna oseba s sedežem vpisanim v sodnem registru, pa na sedežu ne omogoči vročanja sodnih pisanj, pomeni to odklonitev vročitve, zaradi česar je mogoča vročitev po 144. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Zamudne obresti tečejo od zapadlosti terjatve do plačila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za zamudne obresti le do določenega datuma in ne do plačila, materialnopravno zmotna.
S plačilom odškodnine svojemu delavcu je tožeča stranka izpolnila obveznost toženke (iz naslova obveznega zavarovanja vozila povzročitelja škode), zato je izpolnjena terjatev v celoti prešla na tožnico (po pravnem pravilu prvega odstavka člena 299 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik sicer zatrjuje, da je upnikovo terjatev plačal, vendar pa ni predložil nikakršnega dokaza o zatrjevanem plačilu, zato dolžnikovega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
brezuspešen poskus rubeža - naslov dolžnika - ustavitev izvršbe
Po določbi 1. odst. 29. člena ZGD je sedež družbe tisti kraj, ki je kot tak vpisan v sodni register. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra in izpiska iz sodnega registra, ki ga je sodišče prve stopnje samo pribavilo še pred pozivom upnici, je kot sedež dolžnika še vedno vpisan naslov Dolenjska c. X, Ljubljana. Prav ta naslov pa je kot dolžnikov naslov z vlogo z dne 27.1.1995 (list.št. 9) označila tudi upnica. Ker je sodišče prve stopnje imelo te podatke, za poziv z dne 7.5.1999 ni bilo podlage, zato je nepravilen tudi izpodbijani sklep.
Pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje narekuje pritožbenemu sodišču, da razveljavi prvostopno sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
Dolžnik dokumentov, ki naj bi dokazovali količinsko reklamacijo ni določno opredelil in zato ni moč zaključiti, da je dolžnik za navedena dejstva predložil tudi dokaze. Zato je ugovor neutemeljen.