Tožeča stranka je v okviru prekluzivnega enoletnega roka iz 117. čl.
ZOR dovolj določno podala trditve o tem, da je bila pri sklepanju pogodbe s toženo stranko v zmoti glede neke okoliščine v zvezi s sklepanjem pogodbe. S svojimi kasnejšimi navedbami glede vzroka bistvenosti zmote je tožeča le konkretizirala in dopolnila svoje že dane navedbe. Dopolnitev dejanskih navedb glede že postavljenega zahtevka je mogoče tudi po izteku prekluzivnega roka.
Pri tožniku ni bilo zmote o osebi, s katero se sklepa pogodba, saj je bil tožnik ves čas prepričan, da sklepa pogodbo s tožencem, s katerim jo je tudi zares sklenil. Tožeča stranka je bila v zmoti glede okoliščine posla, kar bi glede na določila 1. odst. 61. čl. ZOR utegnila biti bistvena zmota, vendar v obravnavanem primeru sporni člen pogodbe ni odločilna okoliščina, ker za stranke ne ustvarja nikakršnih obveznosti.
Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo. Ker je za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo predpisana oblika notarskega zapisa, mora biti tudi predpogodba za ustanovitev take družbe narejena v obliki notarskega zapisa, sicer taka predpogodba ni pravno zavezujoča.
Če je sodišče vročilo poziv, naj sporoči pravi naslov dolžnika, upniku osebno, čeprav ima pooblaščenca, ne more ustaviti izvršbe, če upnik na poziv ne odgovori.
ustavitev izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri banki - podatki o računu
Upnik je na poziv sodišča z vlogo z dne 9.3.1999 sodišču prve stopnje sporočil le banko, pri kateri ima dolžnik odprt žiro račun, ne pa tudi številke žiro računa, kot to določa 1. odst. 140. člena ZIZ. Že v predlogu za izvršbo z dne 10.12.1998 je upnik sodišče prve stopnje prosil, da v zvezi z manjkajočimi podatki sodišče samo opravi poizvedbe, ker do teh podatkov glede na dopis davčnega urada z dne 23.11.1998 sam ne more priti. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v skladu z 2. odst. 140. člena ZIZ samo opraviti poizvedbe o številki dolžnikovega žiro računa in po pridobitvi tega podatka poizkusiti opraviti izvršbo na dolžnikova sredstva na računu pri banki.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
trditveno breme - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni konkretno oporekala trditvam in dokazom tožeče stranke in so vse njene navedbe dejstev v pritožbi nove, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Če je dolžnik škodo povzročil pri vodenju poslov upnika na podlagi dogovora o vodenju poslov, se njegova odškodninska odgovornost ne presoja po principu domnevane krivde (1. odst. 254. čl. ZOR), ampak po posebnem določilu 263. čl. ZOR
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če upnik po izdaji sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporoči, da je dolžnik del terjatve poravnal, vendar v tem delu ne umakne izvršilnega predloga, mora sodišče ne glede na to, po obrazloženem dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi razveljaviti.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je po vložitvi obtožnice obdolžencu utemeljeno podaljšal pripor, saj naj bi obravnavana štiri kazniva dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ storil komaj mesec dni po prihodu s prestajanja zadnje zaporne kazni zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, nahaja pa se še v sedmih kazenskih postopkih zaradi enakih oziroma hujših kaznivih dejanj zoper premoženje. Pritožbeno sodišče je zato kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika, v kateri je, sklicujoč se na 20. člen Ustave Republike Slovenije menil, da pripor ni neogibno potreben za varnost ljudi.
ZPP (1977) člen 154, 354, 354/2, 373, 373-4, 154, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 7, 7. URS člen 49, 49. ZPP člen 498, 498.
konkurenčna klavzula - omejitev ustavne pravice do proste izbire zaposlitve - materialno nadomestilo - moralna škoda - materialna škoda - razporeditev znotraj podjetja
Delavec s podpisom konkurenčne klavzule pristane na omejitev pri svoji ustavni pravici do proste izbire zaposlitve (drugi odstavek 49. člena Ustave RS), zato mu pripada nadomestilo zaradi moralne škode, ker je omejena njegova ustavna pravica, na pa zaradi škode, ki jo utrpi na materialnem področju.
Delavec je upravičen do materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule tudi v primeru, če je na drugem delovnem mestu prejemal višjo plačo, v kolikor ni kršil konkurenčne klavzule. Delodajalec se ne more razbremeniti svoje dolžnosti plačila materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule s tem, da delavca razporedi na drugo ustrezno delovno mesto znotraj podjetja, če ga hkrati ne odveže konkurenčne klavzule.
izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - ustavitev izvršbe
Če je sodišče ustavilo izvršbo na denarna sredstva na računu dolžnika pri banki, ker eno leto ni bilo priliva, se izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi nadaljuje.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Za izrek stranske kazni iz člena 39 KZ niso potrebni pogoji iz drugega odstavka 68. člena KZ, ki se nanašajo na varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, zato razlogi napadene sodbe, s katerimi prvostopno sodišče utemeljuje neizrek stranske kazni, niso sprejemljivi.
ZPP člen 489a, 489a/1, 489a, 489a/1. ZS člen 101, 101.
stvarna pristojnost
Ker terjatev tožeče stranke - podjetja, izvira iz dobave video filmov toženki kot imetnici videoteke, gre za gospodarski spor, za katerega reševanje je izključno pristojno okrožno sodišče.
potek glavne obravnave - izostanek tožene stranke - nova dejstva v pritožbi
Predlog za preložitev glavne obravnave zaradi "službene zadržanosti tožene stranke" ni utemeljen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Tudi verjetnosti, da brez svoje krivde ni mogla do konca glavne obravnave navesti dejstev, tožena stranka ni izkazala.
stroški - stroški storitev za uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši - sklenitev pogodbe
Iz smiselne razlage določb 26., 33. in 41. člena SZ izhaja, da je stroške obratovanja, ki po četrtem odstavku 24. člena SZ predstavljajo stroške storitev v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča, torej tudi stroške za dimnikarske storitve, ki se nanašajo na skupne naprave, dolžan nositi lastnik stanovanja, če pa oddaja stanovanje v najem, ti stroški vsaj deloma bremenijo najemnika. Nikjer pa ni določeno, da bi moral te stroške plačevati upravnik večstanovanjske hiše.
Tudi v zvezi z morebitno pogodbeno podlago utemeljenosti tožbenega zahtevka je potrebno ugotoviti, da ta ne obstaja. To priznava celo pritožnik, ko navaja, da s toženo stranko ni sklenil nobene pogodbe o opravljanju dimnikarskih storitev in našteva razloge, zakaj tega ni storil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 53. člena ZIZ. Dolžnica, ki je v ugovoru z dne 15.10.1999 glede upničine terjatve navedla, da materiala ni prejela in zato tudi dobavnica o prevzemu materiala ni podpisana. S tem je navedla dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnica ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je bil material, katerega plačilo v tem postopku uveljavlja upnica, izročen dolžnici, mora dokazati upnica.
Do odkupa stanovanja po ugodnostih stanovanjskega zakona so upravičeni tisti, ki so imeli status imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Kasnejše spremembe statusa niso pomembne.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZTVCP člen 41, 41/1, 41/2.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika motornega vozila - ocena ravnanja obeh udeležencev prometne nesreče
Prvostopno sodišče mora ob ugotovitvi mesta in poteka prometne nesreče, upoštevanju stanja in širine obeh cest ter vegetacije ob njej, zaradi katere je bila preglednost dejansko ovirana, poteka ovinka in ureditve prometnega režima na mestu prometne nesreče, oceniti ravnanje enega in drugega udeleženca prometne nesreče, ugotoviti v čem je podana protipravnost njune vožnje in kako je to vplivalo na nastanek obravnavanega trčenja. Sodišče prve stopnje pa je ob ocenjevanju pravilnosti oz. napačnosti izključno vožnje tožničinega vozila zaključilo, da je za prometno nesrečo in posledično nastala materialna škoda na vozilu tožeče stranke izključno odgovoren voznik tožničinega vozila. Dokazni postopek pa ni tekel tudi v smeri ugotavljanja pravilnosti oz. napačnosti vožnje zavarovanca tožene stranke. Šele po skrbni oceni pravilnosti vožnje zavarovanca tožene stranke pred prometno nesrečo, ob upoštevanju, da je civilnopravna odgovornost širša in strožja od kazenskopravne odgovornosti bo mogoče z gotovostjo zaključiti, da je premoženjska škoda, ki je nastala tožeči stranki, izključna posledica protipravne vožnje voznika tožničinega vozila. V primeru ugotovitve nespoštovanja cestnoprometnih predpisov tudi s strani zavarovanca tožene stranke, pa bo potrebno po pretehtanju teže obeh kršitev in ob uporabi 178. čl. ZOR oceniti velikost prispevnega deleža pri nastanku škode in razmejiti njuno odgovornost za škodo v obravnavani prometni nesreči.