Sodba, s katerim je končan spor majhne vrednosti se sme izpodbijati samo, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 338, 333, 333/3, 338. ZOR člen 336, 336.
pobot v pravdi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Ni pa odločilo v izreku sodbe o pobotnem ugovoru tožene stranke. Po določilu 338. člena ZPP mora izrek sodbe obsegati odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom ali jih je zavrnilo in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Če je sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je toženec uveljavjal z ugovorom pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZOR člen 313, 313. ZIZ člen 38, 38/5, 55, 38, 38/5, 55.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor - pritožba zoper sklep - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - izpolnitev - vračunavanje izpolnitve - potrebni izvršilni stroški
Dolžnik niti v pritožbi ne zatrjuje, da bi vsebinsko ugovarjal v smislu določbe 55. člena ZIZ. Dolžnik lahko z ugovorom izpodbija le plačilo preživnine, ki se zoper njega izterjuje, zato je nepomembno njegovo sklicevanje na plačila preživnin, ki konkretno niso sporna.
Pritožnik mora v pritožbi navesti dokaze, s katerimi naj bi se nova dejstva dokazala, ko predlaga nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.
Po pravilu o vračunavanju izpolnitve, se odplačajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica.
Dolžnik mora upniku povrniti potrebne stroške v zvezi z odgovorom na ugovor.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je upnik dogovor o krajevni pristojnosti sodišča priložil izvršilnemu predlogu, lahko pritožbeno sodišče sklep samo v delu, katero sodišče bo odločalo v pravdnem postopku, spremeni.
Pojma posredne posesti ni mogoče razlagati tako široko, da bi imel nekdo lako posest preko svojih mačkov. V tem primeru gre lahko kvečjemu za neposredno posest, za kar pa morajo biti izpolnjeni drugačni pogoji.
Dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ugotovi silobran na oškodovančevi strani v postopku zoper obdolženca, pa oškodovanec, ki sicer povzročitev obdolženčeve poškodbe zanika, sploh ni bil obtožen zaradi te poškodbe.
Če upnik predlaga začasno odredbo v zavarovanje terjatve na vrnitev akceptnega naloga, ta pa je bil že poslan APP na unovčenje, je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je podružnica APP, pri kateri se vnovčuje akceptni nalog.
neutemeljen ugovor - sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da gre za obrazložen in tudi utemeljen ugovor. Trditve dolžnika so pravilne in ne zadostuje trditev, da bodo navedbe dokazali v pravdi, zato ima upnik v pritožbi prav, da ugovor ni v skladu z 2. odstavkom 53. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevanega neujemanja saldov dolžnik sploh ne obrazloži, niti ne prilaga nobenih dokazov za svoje trditve. Tako nedoločne navedbe niso relevanten ugovorni razlog, saj je zatrjevano neujemanje knjigovodskih evidenc okoliščina na dolžnikovi strani, ki nima nikakršne zveze z obstojem in izvršljivostjo upnikove terjatve.
Neplačilo dolžniku s strani družbe S... d.o.o., v stečaju, je razmerje s tretjim, ki nima zveze z upnikovo terjatvijo do dolžnika.
izpolnitev obveznosti iz vrednostnega papirja - nova dejstva v pritožbi v postopku v gospodarskih sporih
Če je dolžniku - toženi stranki - naloženo plačilo zneska, navedenega v menici, ki jo je izdal v zavarovanje svoje obveznosti po kreditni pogodbi, ne more šele v pritožbi uspešno uveljavljati razloga, da je del zneska, navedenega v menici, že poravnal.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika - pritožba upnika
Dolžnik sploh ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi lahko uspešno nasprotoval sami terjatvi.
Rok določen v 143. členu ZD v katerem morajo zapustnikovi upniki zahtevati ločitev zapuščine je prekluzivne narave. Ko gre za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Tretja oseba lahko svoj zahtevek uveljavi v pravdi, kadar to želi, ne glede na tek zapuščinskega postopka.
ZOR člen 80, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276, 80, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276.
pogodbena kazen - predčasen odstop od pogodbe
Sodišče sme po četrtem odstavku člena 80 ZOR na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati preveliko aro, in zmanjšati pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka (člen 274 ZOR). Tak princip je potrebno uporabiti tudi pri dogovorjeni pavšalni odškodnini zaradi predčasnega odstopa od pogodbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero in izbiro kazenske sankcije ter obdolžencu za obravnavani kaznivi dejanji izreklo po vrsti in višini primerno kazensko sankcijo.
V 5. odst. 38. člena ZIZ je določeno, da mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Dolžnik je svoj dolg dvakrat delno poravnal šele po vložitvi predloga za izvršbo zato je upnica izvršilni predlog dvakrat umaknila. Ker so bili potrebni stroški tudi stroški delnega umika z dne 27.5.1999 (l. št. 3) in ne le z dne 1.6.1999 (l. št. 4), je sodišče prve stopnje s tem, ko je upnici priznalo le stroške enega delnega umika, kršilo materialno pravo.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju vseh okoliščin obtožencu pravilno izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo primerno kazen ter primerno dolgo preizkusno dobo.
Če uveljavlja tožeča stranka v pravdi ugotovitveni zahtevek, hkrati pa predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, njen predlog ni utemeljen, če hkrati ne izkaže za verjetno, da ji bo nastala kakšna terjatev zoper toženo stranko.