Zoper sklep je dovoljena pritožba (1. odst. 9. člena ZIZ), vendar le osebi, ki ima to pravico, sicer je pritožba nedovoljena (3. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbo ni vložila stranka (4. tč. 16. člena ZIZ), jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Kljub izrecni navedbi, da se pritožuje zoper 1. točko izreka prvostopne sodbe, pa tožena stranka svoje pritožbe v tem delu ni obrazložila, pač pa je obširno pojasnjevala, zakaj ni dolžna plačati tudi najemnine za marec 1996. Ker pa je zaradi umika tega dela tožbe prvostopno sodišče izdan sklep o izvršbi za znesek 142.441,00 SIT razveljavilo (3. točka izreka izpodbijane odločbe), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v 1. točki preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odstavka 365. čl. PP.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in je bila zato sodba o tem, zakaj sodišče prve stopnje ni verjelo obtoženčevemu zagovoru, ki je storitev kaznivega dejanja zanikalo, pravilno in popolno ugotovljeno.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog
Sodbe, s katero je bil končan gospodarski spor v postopku majhne vrednosti, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - kaznovanje dolžnika
Sodišče prve stopnje določbe 5. odst. 31. člena ZIZ ne bi smelo tolmačiti v smislu obveznega izreka denarne kazni dolžniku, ki ni pristopil na narok za ugotovitev svojega premoženja. Sodišče bi namreč glede na okoliščine konkretnega primera moralo ponovno, to je kljub dolžnikovemu izostanku z naroka, odrediti, da predloži seznam svojega premoženja (6. odst. 31. člena ZIZ).
Oceno sodišča prve stopnje, da besede v pritožbi "pa tudi vi gospa sodnica, ki boste to brala, bi bil že skrajni čas, da naredite spravo do drugače mislečih, kajti v preteklosti je bila vaša rodbina vedno na strani revolucionarjev, ki kot je sedaj znano, niso le-ti spoštovali nobene etike, morale in pravice do življenja," niso negativna vrednostna sodba in da ni viden namen zaničevanja, je pravilna.
V 2. odstavku 114. čl. ZPPSL je določeno, da tečejo od priznanih terjatev od začetka stečajnega postopka dalje obresti po temeljni obrestni meri. S tem, ko je na ugotovljeno terjatev prvostopno sodišče priznalo tožeči stranki zakonite zamudne obresti, ji je priznalo obresti, določene v 2. odst. 114. čl. ZPPSL.
Stranka ne more zahtevati razvezo pogodbe, če bi lahko ob sklenitvi pogodbe te okoliščine predvidela ali bi se jim lahko izognila oziroma jih premagala. Ne upoštevajo se okoliščine, ki niso nepričakovane in ki jih lahko upošteva stranka kot normalni poslovni riziko.
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi stranki dospelost terjatve vezali na izstavitev računa. Zato pomeni izstavitev računa le potrditev dogovorjenega (tudi glede dospelosti terjatve).
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 169, 169/4, 169, 169/4.
oprostitev plačila sodne takse
Določila četrtega odstavka 169. člena ZPP, ki govorijo o tem, da si lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti preskrbi tam navedene potrebne podatke in obvestila, ne odvezujejo stranke, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks ravnanja, ki ji ga nalaga drugi odstavek 169. člena ZPP in tretjega odstavka 13. člena ZST. Ta le povedo, da sodišče pri odločanju o uveljavljani taksni oprostitvi ni omejeno le na podatke in obvestila vsebovane v po stranki predloženem potrdilu o premoženjskem stanju, temveč lahko opravi tudi samo potrebne poizvedbe glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev.
Funkcionalno zemljišče in stavba sta celota. Dejstvo, da v postopku privatizacije stanovanj kupec ni plačal funkcionalnega zemljišča, ni pravno upoštevno v delitvenem postopku, saj v takšnem postopku sodišče, če ni spora, upošteva solastninske deleže, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Če je udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik na stavbi, velja ta solastninski delež tudi za funkcionalno zemljišče.
Če lastnik stanovanja odkloni prodajo po privatizacijskih določilih SZ zaradi gradnje stanovanjske hiše, mora imetnik stanovanjske pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe za določen čas, ker sicer uporablja do izselitve stanovanje nezakonito. Višina koristi, ki jo je imel tisti, ki je uporabljal tujo stvar v svojo korist, se presoja po vrednosti, ko je zahtevek postavljen oz. ko se o njem odloča.
Ker torej pred vložitvijo tožbe tožeča stranka toženo stranko pozivala k mirni rešitvi spora, ta pa na opomine reagirala, ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - kazenska odgovornost
Podana je kazenska odgovornost policistov, ki pri opravljanju službe zlorabijo svoj uradni položaj s tem, da osumljenca, med opravo razgovora udarjajo in ga pri tem telesno poškodujejo.
odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi
Sodišče prve stopnje je obrazložilo vse okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da se obtoženec očitno izmika prisostvovanju na glavni obravnavi. Zato je pravilno odredilo pripor. Navedlo je številne okoliščine, na podlagi katerih je utemeljilo svoj zaključek.
prenehanje delovnega razmerja pri samostojnem podjetniku
V skladu z novo pravno ureditvijo o samostojnem podjetniku in ob odpravi obrtnika (in obratovalnice) kot posebne statusnopravne organizacijske oblike, je potrebno razlog za prenehanje delovnega razmerja po 1. alinei 125. člena ZDR uporabiti oz. razlagati v povezavi z določbami ZGD. Gre za primere, ko pride do prenehanja poslovanja na temelju volje podjetnika v skladu s 1. odstavkom 76. člena ZGD.
Če samostojni podjetnik preneha opravljati eno od dejavnosti (ukinitev dejavnosti mehanična popravila motornih vozil), še naprej pa opravlja ostale dejavnosti (trgovina na drobno z rezervnimi deli, birotehnika ...), lahko delavcu preneha delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu po določbah 33. do 36. člena ZDR, ne pa na podlagi 1. alinee 125. člena ZDR.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
S pravnomočnostjo sklepa o preiskavi je potrjen utemeljen sum, da je obdolženec storil kazniva dejanja, zaradi katerih je bila preiskava uvedena. Senat pa je ob podaljšanju pripora pravilno ugotovil, da se stopnja utemeljenega suma z izvedbo dokazov o preiskavi nikakor ni zmanjšala.
Za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo mora biti dokazano, da upravičenec ne more samostojno opravljati večine oz. vseh osnovnih življenjskih potreb, določenih v 1. odst. 148. čl. ZPIZ, zato za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ne zadošča, da zaradi zdravstvenih težav ne more samostojno opravljati le nekaterih osnovnih življenjskih potreb.
Delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu ni vezano na delovanje obratovalnice, temveč na zasebnega delodajalca, pri čemer tožniku z odjavo obratovalnice delovno razmerje ni prenehalo, zaradi česar je do datuma, ko je dejansko delal za zasebnega delodajalca, upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno do nadomestila plače.