Začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice proti tretji osebi se določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
Neutemeljeno pritožnik v pritožbi navaja, da je bil obdolženec izzvan z ravnanjem oškodovanca, torej da bi bilo potrebno uporabiti določbe tretjega odst. 133. čl. Kazenskega zakonika, ki dovoljuje izrek sodnega opomina storilcu, če je bil le-ta izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem poškodovanca. Nedostojno ali surovo ravnanje poškodovanca pa pomeni, da poškodovanec ravna tako brez krivde obtoženca, ko le-ta z ničemer ne prispeva k nedostojnemu ali surovemu obnašanju poškodovanega.
Če pritožbeno sodišče presodi odgovornost udeležencev prometne nezgode drugače kot prvostopno sodišče, lahko z vmesno sodbo odločitev o temelju zahtevka spremeni, glede višine tožbenega zahtevka, ki v dosedanjem postopku ni bila predmet ugotavljanja, pa zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ne glede na morebitno (vsebinsko) spornost predloženega listinskega dokaza je dolžnikov ugovor potrebno šteti za obrazložen, saj je za utemeljitev svojega ugovora predlagal tudi dokaz z zaslišanjem dolžnika kot stranke.
ogrožanje varnosti pri delu - kazenska odgovornost
Podana je kazenska odgovornost odgovorne osebe za varnost in zdravje pri delu na gradbišču, če ta ne zagotovi, da je fasadni oder vsak trenutek v takšnem stanju, da služi svojemu namenu, zaščiti delavcev pred morebitnimi padci.
Čeprav je, gledano s stališča okolja, interes družbe, da se stari objekti obnavljajo, dejstvo, da ima eden od solastnikov večja sredstva, ki jih lahko nameni v ta namen, ne more prevagati, če drugi od solastnikov nedeljive stvari svoj večji interes izkazuje s potrebo po bivanju v takšnem objektu.
ZPP (1977) člen 269, 269. ZOR člen 277, 399, 277, 399.
dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - zamudne obresti
Če se stranka brez opravičenega razloga ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, sodišče v zadevi odloči na podlagi ocene ostalih izvedenih dokazov, izostanek stranke pa pri tem šteje njej v breme. Če je tožena stranka dolžna plačati tolarsko protivrednost deviznega zneska po menjalnem tečaju na dan plačila, ji gredo od zamude dalje obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo hranilne vloge v tuji valuti in ne "zakonite zamudne obresti".
V obdolženčevem ravnanju niso podani znaki silobrana, kar sodišče pravilno sklepa glede na ravnanje oškodovanca, ki ni pogojevalo obdolženčevega ravnanja.
Po 6. odst. 45. člena ZOR predpogodba ne veže le v primeru, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne. Če se okoliščine niso spremenile, toženec pa jih ob sklenitvi pogodbe le ni poznal, se na navedeno določbo ne more sklicevati.
predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - nevarnost za uveljavitev terjatve
Dolžnik je v pritožbi utemeljeno opozoril, da upnik v tem postopku ni izkazal zahtevane relativne objektivne nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve kot enega od pogojev za izdajo predhodne odredbe (nevarnost naj bi bila sicer podana zaradi zatrjevanega slabega finančnega stanja dolžnika), čeprav je bilo breme zatrjevanja in dokazovanja tega pogoja še v celoti na njegovi strani.
Tudi v primeru, ko mora zaradi umika predloga za pregon storilca kaznivega dejanja ob ustavitvi postopka plačati njegove stroške oškodovanec, mora biti njih višina v izdanem sklepu obrazložena.
ZPP (77) člen 456, 456/4. ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP člen 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe - vsebina
Z izrekom, da na podlagi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi ostane v veljavi v tč. 1, to je v nalogu za plačilo uveljavljane terjatve, ta pa je s predlogom za izvršbo bila uveljavljana tudi glede plačila izvršilnih stroškov, je tak nalog za plačilo vzdržan v veljavi tudi glede plačila izvršilnih stroškov, odmerjenih v tč. 3 sklepa o izvršbi. S prvostopnim izrekom, da sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 ostane v tč. 1 v veljavi, je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 22.2.1995 vzdržalo v veljavi tudi glede naloga za plačilo izvršilnih stroškov (v tč. 3 sklepa o izvršbi odmerjenih na 8.580,00 SIT) z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa o izvršbi (z dne 22.2.1995) do plačila. S tč. 1 na podlagi verodostojne listine izdanega sklepa o izvršbi z dne 22.2.1995 je namreč bilo dolžniku naloženo, upniku v 8 dneh poravnati v dne 12.10.1994 vloženem predlogu za izvršbo navedeno tejratev; v cit. predlogu za izvršbo pa je bila navedena terjatev (1.) za glavnico, nadalje (2.) za obresti od glavnice in tudi (3.) za izvršilne stroške z zak. zam. obrestmi za čas od izdaje sklepa do plačila.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in dobro obrazložilo, da je oškodovanca poškodoval po nosu prav obtoženi z udarcem s čelom v glavo. Kazenska sankcija - nepogojna - je ustrezna.
Prvostopno sodišče je nepravilno štelo, da je tožeča stranka umaknila tožbo v celoti, saj je podala v navedeni zadevi le delni umik. Zato v delu v katerem ni umaknila ne pride v poštev uporaba 1. odst. 193. čl. ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v pravočasnem ugovoru navedel, da sklepu o izvršbi ugovarja, zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču.
Tožba tožeče stranke, ki ne vsebuje tožbenega zahtevka, je nepopolna vloga. Če tako vlogo stranka sama popravi, preden to od nje zahteva sodišče, se šteje, da je bila kot popolna vložena že, ko je bila sodišču izročena prvič.
Kadar se glavna obravnava začne v nenavzočnosti obtoženca, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, da se mu sodi v nenavzočnosti skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je treba pri vsakem naroku za glavno obravnavo, na katerem se glavna obravnava nadaljuje, ponovno presoditi ali so dejansko podani pogoji, da se glavna obravnava nadaljuje, torej ali so na obravnavi navzoči vsi, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, oziroma v primeru, kadar kateri od obtožencev ni navzoč, ali so podani pogoji, da se mu sodi v nenavzočnosti. Na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi na narokih za nadaljevanje glavne obravnave, morajo biti tako izpolnjeni pogoji zato, da se glavna obravnava lahko opravi. Na narok za glavno obravnavo pa obtoženec ni bil pravilno vabljen (118. čl. Zakona o kazenskem postopku). Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obt. J.D. Tako pa je zagrešilo kršitev zakona, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, in je bilo zato potrebno sodbo v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljaviti.