sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - neobrazložen ugovor - prepozen ugovor
Ugovor proti sklepu o izvršbi je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa. Ugovor, vložen po preteku ugovornega roka, je prepozen in ga je kot takega potrebno zavreči.
Ugovor mora biti obrazložen. To pomeni, da dolžnik sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru sklicuje na dejstvo, ki bi ga lahko uveljavljal le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. To pa ne more biti ugovorni razlog, saj sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč tega le še prisilno izvrši.
1. Stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja pravnih dejanj lahko nastopa le v vlogi zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (2. odst. 79. čl. ZPPSL), ne pa kot posebni procesni organ (1. odst. 79. čl. ZPPSL).
2. Pobotna izjava ali dogovor o pobotu nista izpodbojna.
3. V zadnjem "členu" verižne kompenzacije gre prav (in samo) za dogovor o pobotu. Takšno sodelovanje stečajnega dolžnika v verižni kompenzaciji zato ni izpodbojno.
4. Soodvisnost učinkovanja posameznih dvostranskih pogodb in zasledovani končni rezultat, tj. prenehanje obveznosti s pobotanjem, govorita v prid stališču, da je verižna kompenzacija ekonomsko in pravno enoten posel.
5. Dosledna izpeljava stališča o pravni enotnosti verižne kompenzacije (prim. zgoraj) terja pri obravnavi izpodbojnosti drugih "členov" (predpostavk) verižne kompenzacije enak pristop kot glede zadnjega "člena". Po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo prav, da bi bili udeleženci enotnega posla glede izpodbijanja v različnem položaju zgolj zato, ker niso prvi oz. zadnji "člen" v sicer neločljivo sklenjeni "verigi" udeležencev.
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poškodovanje tuje stvari
Višino škode, ki naj bi jo obdolženec povzročil bi bilo treba ugotoviti s pomočjo ustreznega izvedenca, ker višina dejanske škode vpliva na odmero kazenske sankcije.
Zaradi neuporabe izgubi imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, to stanovanjsko pravico po preteku šest mesecev. Tudi v takem primeru imajo uporabniki stanovanja pravice, kot da bi imetnik stanovanjske pravice umrl ob pogoju, da so najmanj dve leti živeli skupaj z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje.
Če se na tožnikovem zemljišču gradi nov objekt namesto, da bi se obnovil stari, je na mestu izdaje začasne odredbe s katero se prepove nadaljevanje gradnje.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.
pravica do izplačila odpravnine - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Pravico do odpravnine ima tisti, ki ima pravico do trajne uporabe stanovanja. Lastnik stanovanja ne bi bil dolžan skleniti najemne pogodbe zaradi obstoja okoliščin po I. odst. 148. čl. SZ, pa je kljub temu z imetnikom stanovanjske pravice sklenil najemno pogodbo za manjše stanovanje zato, da je ta izpraznil večje stanovanje. Sodišče mora ugotavljati obstoj okoliščin iz I. odst. 148. čl., ker najemna pogodba ni bila sklenjena na podlagi 147. čl. SZ (le tako sklenjena pogodba namreč preprečuje ponovno ugotavljanje obstoja teh okoliščin).
Glede na to, da 35.člen ZIZ govori o krajevni pristojnosti sodišča po prvo navedenem izvršilnem sredstvu, gre zaključiti, da do atrakcije krajevne pristojnosti enega izvršilnega sodišča k drugemu izvršilnemu sodišču pride le v primeru začetne objektivne kumulacije sredstev oziroma predmetov izvršbe, torej le v primeru, ko upnik z enim predlogom za izvršbo istočasno predlaga več izvršilnih sredstev za izterjavo njegove terjatve.
ZOR člen 156, 156/4, 156, 156/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Po prepričanju pritožbenega sodišča predložene listine zadoščajo za zaključek o verjetnosti, da prodaja alkoholnih pijač pri prvo toženi stranki v nočnem času predstavlja vir za nevarnost škodnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
odmera pravdnih stroškov - zmotna uporaba materialnega prava
S tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pri odmeri pravdnih stroškov tožeče stranke upoštevalo tudi tiste njene stroške, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, je materialno pravo nepravilno uporabilo.
ZOR člen 436, 437, 438, 439, 440, 441, 442, 443, 436, 437, 438, 439, 440, 441, 442, 443. ZIP člen 22, 22/1, 22, 22/1.
sklep o izvršbi - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba - prehod terjatve - sprememba upnika - cesija bodoče terjatve
Predmet cesije je lahko tudi bodoča terjatev. Stroškovna terjatev je bila upnici z dednim dogovorom cedirana še pred njenim nastankom (t.j. pred izdajo temeljnega izvršilnega naslova - sklepa o dedovanju). Upnica je s sklepom o dedovanju (v katerem je povzet dedni dogovor, s katerim so se dediči dogovorili, da se celotna terjatev za povrnitev stroškov postopka prenese na upnico) dokazala sukcesijo, zato je aktivno legitimirana tudi za izterjavo stroškov.
ZOR člen 149, 150, 151, 152, 153, 871, 149, 150, 151, 152, 153, 871.
plačilo stroškov potovanja
Stroške potovanja mora plačati naročnik, če tretji ki je obljubil plačilo, ne izpolni obveznosti. V takem primeru se obveznost ne presoja po določilih pogodbe v korist tretjega, temveč določilih pogodbe o organiziranju potovanja.
Zamenjava nagrobnega spomenika z drugim, na katerem so imena vseh tam pokopanih, ki jo z ustreznimi soglasji opravi najemnik groba, ki je sicer v soposesti več oseb, ne pomeni motenja posesti.
ZPP(1977) člen 338. ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1. ZNZ člen 47. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS člen 7.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obrazložitev sodbe mora vsebovati vsa dejstva, pomembna za odločitev sodišča in iz nje mora biti razvidna miselna pot sodišča prve stopnje, da bo iz sodbe razvidno, zakaj je sodišče sprejelo takšno odločitev. V sodbi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o načinu opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti in o načinu poškodovanja tožnika pri opravljanju te naloge kot o odločilnih dejstvih za ugotavljanje, ali je prišlo do škode v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico oz. za ugotavljanje obstoja elementov, ki morajo biti podani za nastanek krivdne odgovornosti. Šele natančna ugotovitev načina tožnikovega opravljanja naloge v okviru službenih dolžnosti namreč nudi podlago za pravilno presojo, ali je bilo tožnikovo delo delo s povečano nevarnostjo, kajti vsako delo policista še ni delo s povečano nevarnostjo. Vsako delo policista ne zahteva, da bi se izpostavljal neposredni nevarnosti za vsako ceno, tudi ko bi na primer šlo za varstvo premoženja, kot je šlo v konkretnem primeru (pričakovanje vloma v objekt, v katerega je že bilo predhodno vlomljeno, kot je povzeti iz tožbenih navedb).
Izročitelj ima pravico zahtevati preklic izročitve in da mu potomec vrne, kar je dobil z izročitvijo in razdelitvijo, če ta zagreši proti njemu veliko nehvaležnost. V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s sporazumom o izročitvi in razdelitvi, pa sodišče odloči, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.
Tožeča stranka je uspela s 74% tožbenega zahtevka, zato ji gredo po določbi 2. odst. 154. člena ZPP nadaljnji pravdni stroški le v tem procentu (31.072,60 SIT). Znižati je bilo potrebno tudi izvršilne stroške (3. točka izreka sklepa o izvršbi), vendar le na račun nižje sodne takse. Odvetniški stroški bi namreč tožeči stranki nastali v enaki višini, pa čeprav bi vložila izvršilni predlog le glede zneska, glede katerega je uspela v pravdi.