odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - uničenje pridelka konoplje
V času storitve dejanja veljavna zakonodaja ni predpisovala količine vsebnosti THC-ja v rastlini. Ni pa sporno dejstvo, da vsaka vrsta in zvrst konoplje vsebuje THC-ja. Glede na dejstvo, da takrat veljavni predpisi niso določali, kolikšna količina vsebnosti THC bi bila osnova za ločitev konoplje kot mamila od navadne konoplje, policistom ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, ko so šteli navadno konopljo, ki vsebuje THC-ja za mamilo. Prav tako pa tudi ni mogoče očitati malomarnosti Centru za kriminalistično tehnične preiskave, ker ni določil količine vsebnosti THC-ja v konoplji, saj kot je bilo še rečeno, veljavna zakonodaja ni predpisovala, koliko TH-ja mora biti vsebovano v konoplji, da se šteje za mamilo. Zato dejanje organov za notranje zadeve, ki so zmotno menili, da je prepovedano gojiti vsakršno vrsto konoplje, kot tudi dejanje urada za kriminalistično tehnične preiskave, ki ni določil vsebnosti THC-ja o poslanih vzorcih, po mnenju višjega sodišča, ne moremo označiti za tako neskrbno, da bi bilo protipravno.
Zakon o prekrških (Ur. list RS, št. 25/83 s spremembami in dopolnitvami) v 193. členu določa, da komur je bilo v postopku o prekršku izrečena sankcija, ima pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega izreka sankcije, če je bila pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena ali razveljavljena ali postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek. Samo, če ne gre za primer po obravnavanem členu Zakona o prekrških, obdolženec pa je zaradi ravnanja uradne osebe vseeno pretrpel določeno škodo, ima možnost uveljaviti odškodnino v pravdnem postopku mimo določb tega poglavja. V konkretnem primeru pa je temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke podan na podlagi citirane določbe 193. člena Zakona o prekrških.
ZZD člen 224, 226, 227, 268, 342, 224, 226, 227, 268, 342. ZZK člen 226, 226.
priznanje lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - družbeno sredstvo - družbena lastnina
Zgolj oddajanje v najem ob neizkazanem pravnem nasledstvu ne more nadomestiti ustreznega pisnega sporazuma (oziroma pogodbe), na podlagi katerega bi sporni nepremičnini prešli v razpolaganje (uporabo) tožeči stranki oziroma njeni pravni prednici.
statusno pravo - civilno procesno pravo - zavarovanje terjatev
VSL0055559
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 270, 270. ZGD-1 člen 590, 590.
začasna odredba v registrskih postopkih - registrska zapora - vpis skupščinskega sklepa v sodni register - preimenovanje vloge
Upnik nima pravnega interesa za vložitev regulacijske začasne odredbe v registrskem postopku na podlagi 590. člena ZGD-1.
Tudi v postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami velja prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (15. čl ZIZ v zvezi s 319. čl. ZPP), če se okoliščine, na katere je predlagatelj oprl ponovni predlog, niso v ničemer spremenile.
Načeloma ni nedopustno, da sodišče s procesnim sklepom prekvalificira vlogo stranke, saj naziv, s katerim je stranka vlogo poimenovala, ni ključnega pomena pri opredelitvi pravnega sredstva, ki ga vloga dejansko vsebuje, pač pa je to njena vsebina.
vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo – presoja zemljiškoknjižnega sodišča – splošni pogoji za vpis – posebni pogoji za vpis – lokacijska informacija – postopek notarske overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu
Zemljiškoknjižno sodišče preverja samo splošne pogoje za vpis, ki jih določa 148. člen ZZK-1, drugi (posebni) pogoji pa se preverjajo v postopku notarske overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu.