ZDR člen 15, 88, 88/1, 88/1-1, 15, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika
Če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi, to na njeno veljavnost ne vpliva. Tožnik je delal na delovnem mestu vodje projekta in za delo na tem delovnem mestu prejemal plačilo, iz česar izhaja, da sta se stranki strinjali o bistvenih sestavinah pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje projekta. Ker je bila ta pogodba o zaposlitvi, čeprav ni bila v pisni obliki, realizirana, tožena stranka prejšnje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca direktorja (ki ni več obstajala), ni mogla zakonito odpovedati.
ZKP člen 76, 76/3, 76, 76/3. ZP-1 člen 19, 19/2, 58, 58/1, 19, 19/2, 58, 58/1, 19, 19/2, 58, 58/1.
obnova postopka - predlog za nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist - zahteva za varstvo zakonitosti - nerazumljiva vloga
Vloga storilca ni nerazumljiva, če je sestavljena iz treh različnih vlog, kar je razvidno iz vsebine.
Obnova postopka kot izredno pravno sredstvo po določbah ZP-1 ni več predvidena. Predlog za nadomestitev globe je sicer mogoče podati v postopku določitve uklonilnega zapora, vendar tega ni mogoče določiti, če je bil za prekršek izdan plačilni nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0005737
ZDR člen 184, 184/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-e. OZ člen 131, 149, 150. ZVZD člen 23.
nesreča pri delu - dijak - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost - stvarna pristojnost
Ker je delovno sodišče stvarno pristojno za spore v zvezi z nesrečami, ki jih pri opravljanju dela utrpijo dijaki oziroma študenti, je stvarno pristojno tudi za konkretno zadevo, v kateri je dijak delo opravljal brez veljavne študentske napotnice. Pri tem je treba upoštevati, da je imelo delo podobne značilnosti, kot jih ima delo delavca v delovnem razmerju in da ni bilo ovire, da tožnik študentske napotnice za obdobje, v katerem je prišlo do nesreče, ne bi dobil.
Toženec je za nesrečo pri delu odgovoren tako po načelu vzročnosti kot krivdno. Obe ugotovljeni obliki odgovornosti se ne izključujeta, toženec je kot imetnik nevarnega stroja (stroja za izkoževanje) odgovoren za za škodo, ki iz stroja izvira, poleg tega je tudi krivdno odgovoren, ker je opustil dolžno ravnanje, da bi tožnika pravočasno in ustrezno opozoril in poučil, kako mora ravnati pri opravljanju dela.
Pogodbena kazen je institut delovnega prava "sui generis", ki so ga dogovorile stranke SKPgd. Namen pogodbene kazni je preprečevanje nezakonitih ravnanj delodajalca pri prenehanju delovnega razmerja delavca. Če delodajalec delavcu nezakonito odpove pogodbo o zaposlitvi in je to ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo, je delodajalec sankcioniran s tem, da je dolžan delavcu plačati pogodbeno kazen. Plačilo pogodbene kazni ni odvisno od tega, ali je delavec po prenehanju delovnega razmerja od delodajalca prejemal plačo, ampak zgolj od tega, ali je bila nezakonitost prenehanja delovnega razmerja pravnomočno ugotovljena.
Če starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, se odmeri od najvišje pokojninske osnove.
Določilo „izguba ene dojke po 50. letu starosti 5%“ ni nejasno, zato ne potrebuje morebitnega dodatnega tolmačenja, ampak ga je potrebno uporabiti tako, kot se glasi.
verodostojna listina - ugovor dolžnika - izvršilni naslov
Glede preostalega dela terjatve dolžnik ni vložil ugovora po 2. odst. 61. čl. ZIZ, ampak je izpodbijal sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo; v takšnem primeru pa se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. čl. ZIZ).
izvršba - izvršilni naslov - veljavnost izvršilnega naslova - ugotavljanje dejanskega stanja - vezanost
Izvršilno sodišče ne more samo presojati veljavnosti izvršilnega naslova. Dejansko stanje v zvezi s tem ugotavlja samo toliko, da ugotovi, če je izvršilni naslov (še) veljaven.
Glede na relativno naravo obligacijskih razmerij v razmerju do naročnika za pravilnost izpolnitve odgovarja podjemnik (glej 1. odst. 125. čl. OZ). Podjemnik v tem smislu naročniku odgovarja tudi za delo svojega podizvajalca (630. čl. OZ). Ker pa naročnik in podizvajalec nista v pogodbenem razmerju, naročnik od podizvajalca ne more uveljavljati zahtevkov na izpolnitev pogodbe, kakor tudi ne civilnopravnih zahtevkov zaradi kršitve pogodbe med naročnikom in podjemnikom. Ker naročnik ni stranka pogodbenega razmerja med podjemnikom in njegovim podizvajalcem, tudi ne more uveljavljati zahtevkov proti podizvajalcu zaradi kršitve podizvajalčeve obveznosti pravilne izpolnitve pogodbe iz tega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0006644
ZOR člen 218, 218. ZUstS člen 43, 44, 43, 44.
neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - učinki odločb ustavnega sodišča - pravne posledice odločb vrhovnega sodišča - pristojnost za odločanje o sporu med državo in lokalno skupnostjo
Pravne posledice razveljavitve določenega zakona ureja 44. člen ZUstS in ne 43. člen ZustS.
Razveljavljeni zakon se ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno.
izbirna pravica – pravica do pokojnine – tuj pokojninski sistem
Ker je tožnik z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe že uveljavil pravico do pokojnine v Srbiji, ne glede na to, ali se mu v Srbiji pokojnina izplačuje ali pa mu je pravica prenehala, ne more na podlagi te iste pokojninske dobe pridobiti pravice do pokojnine še v Sloveniji,
nepravilna izpolnitev - škoda - tuja škoda - možnost bodočih zahtevkov - bodoča potencialna škoda - zakonita cesija - sklepčnost tožbe
Da bi tožeča strank z odškodninskim tožbenim zahtevkom uspela, bi morala poleg zatrjevanega protipogodbenega ravnanja ponuditi tudi trditveno podlago in dokaze glede škode, ki je v posledici protipogodbenega ravnanja nastala tožeči stranki. Tožeča stranka tovrstne trditvene podlage ni ponudila. Ob upoštevanju, da tožeča stranka ni več lastnica objektov, ki so bili predmet gradbene pogodbe med pravdnima strankama (le-te je prodala končnim kupcem), bi se na njeni strani kot škoda zaradi nepravilnosti izpolnitve s strani tožene stranke lahko izkazalo zgolj kot njeno prikrajšanje v obliki manjšega izkupička pri prodaji teh objektov končnim kupcem. To prikrajšanje bi se lahko kazalo že ob sklepanju pogodb, s katerimi bi tožeča stranka dosegla nižjo ceno kot, če bi bila izpolnitev tožene stranke skladna s pogodbo, kakor tudi v primeru, da bi tožeča stranka v razmerju do svojih kupcev zaradi uveljavljanja skritih napak utrpela stroške v smislu uveljavljanega znižanja kupnine ali odpravljanja napak.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 51, 51/2, 59. ZIZ člen 272, 272.
verjetnost izkazane terjatve
Izpisek iz poročne matične knjige , predložene kupne pogodbe in priložena na ime dolžnika glaseča se dokazila o plačilih obrokov kupnine, potrjujejo verjetnost upničinih trditev, da je bilo sporno stanovanje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze stranke tega postopka in v zemljiško knjigo vpisano kot lastnina dolžnika, čeprav je glede na določila čl. 51/II in 59 ZZZDR tudi upnica pridobila na tem stanovanju kot predmetu skupne lastnine (so)lastninsko pravico do 1/2.
Sodišče se ne sme zadovoljiti zgolj s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik, pač pa je dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi, glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – zdravstvena zmožnost za delo
Odsotnosti z dela ni mogoče opravičiti le s potrdilom o začasni zadržanosti z dela oziroma z odločbo ZZZS, ampak je treba ugotoviti, ali je delavec delo sposoben opravljati. Ker je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da je bila tožnikova odsotnost z dela, ki jo je tožena stranka opredelila kot razlog za odpoved, posledica bolezni, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
zamudne obresti - tek zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum
Prvotožena stranka upravičeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava, ki jo je sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko tožeči stranki prisojenih obresti ni omejilo do višine obresti, ki so jih te dosegle 31.12.2001 oziroma glede zneska 38.936,90 SIT, dokler višina obresti ni dosegla glavnice.
potrjena prisilna poravnava – prijava terjatev v postopku prisilne poravnave – učinek proti upnikom, ki se niso udeležili postopka – izvršba ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave
Potrjena prisilna poravnava ima učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka. Zato pritožbenih trditev dolžnika, da upnik teh terjatev v postopek prisilne poravnave ni prijavil, ni mogoče upoštevati.
Tožnica je zahtevala plačilo regresa za letni dopust za čas, ko je bila po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, ki ni bilo zakonito, zaposlena pri drugem delodajalcu in sicer iz razloga, ker ji slednji regresa za letni dopust ni izplačal. Ker v času, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, ni bila delavka tožene stranke, tožena stranka ni zavezanec za plačilo, ampak bi morala tožnica plačilo regresa za letni dopust terjati od svojega takratnega delodajalca.