ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 194, 194/4, 337, 337/3, 194, 194/4, 337, 337/3.
procesni pobot - ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja - litispendenca
Kadar dolžnik v izvršilnem postopku uveljavlja pobot, je potrebno ločiti, ali uveljavlja pobotni ugovor (procesni pobot) ali ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja (materialnopravni pobot). Z izvršilnim pobotnim ugovorom, dolžnik od izvršilnega sodišča zahteva, da ugovoru ugodi in izda odločbo o pobotu, s katero pobota dolžnikov terjatev do upnika s tistim, kar ta terja od dolžnika. Takšen ugovor pobota v izvršilnem postopku ni dopusten.
Ugovor dolžnika bi sodišče prve stopnje lahko upoštevalo kot ugovor prenehanja terjatve v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je terjatev prenehala zaradi materialnopravnega pobota, do katerega je prišlo med tem izvršilnim postopkom. Vendar pa v konkretnem primeru, ko dolžnik v ugovoru zatrjuje, da ima terjatev do upnika v višini 88.610,00 SIT s pripadki, ki jo že izterjuje v drugem izvršilnem postopku in hkrati uveljavlja v pobot v tem izvršilnem postopku, s takšno trditvijo ne more uspeti. Dolžnik namreč svojo terjatev do upnika uveljavlja dvakrat; enkrat v izvršilnem postopku, ki ga je on sprožil, drugič pa v tem, v katerem ugovarja svojo terjatev v pobot. To pa pomeni, da je z začetkom izvršilnega postopka opr. št. I X nastopila litispendenca.
nedopustnost izvršbe - tek rokov - sodne počitnice
Rok za vložitev predloga za izvršitev nadomestnega dejanja po sklepu o motenju posesti je materialni rok in po 429. čl. ZPP znaša 30 dni. Tek materialnih rokov se med sodnimi počitnicami ne prekinja.
Toženec se je do zapustnice vedel izrazito agresivno. Večkrat jo je udaril, jo lasal, kalil spanec, ko je loputal po vratih in vdiral v njeno spalnico. Takšno ravnanje ustreza pojmu grdega ravnanja, ki je razlog za razdedinjenje.
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 154, 154/2, 158, 158/1.
umik tožbe - delna izpolnitev zahtevka
Umik tožbe je posledica delne izpolnitve tožbenega zahtevka. Tožnica se je zadovoljila z delno izpolnitvijo, zato ima pravico do povrnitve delnemu uspehu ustreznega dela stroškov pravdnega postopka (1. odst. 158. in 2. odst. 154. čl. ZP).
Ker je bil šele sklep o izvršbi podlaga za vpis (po uradni dolžnosti), se je zemljiškoknjižni postopek lahko začel in učinkoval šele od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče ta sklep prejelo, ne glede na to, da plomba, ki bi ta začetek objavila, ni bila vpisana tedaj, temveč prezgodaj, že s prejemom predloga za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0006617
ZOR člen 103, 103/1, 139, 103, 103/1, 139. ZGD člen 78, 439, 445, 446, 447, 78, 439, 445, 446, 447. ZPP člen 226, 227, 228, 252, 252/2, 226, 227, 228, 252, 252/2.
pribava listin - predložitev listin - actio pro socio - izpodbojnost - ničnost - pravica družbenika do informacij in vpogleda - pravice manjšinskih družbenikov - izključitev družbenika
Pritožbeno sodišče namreč ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi za dokazovanje odločilnih zatrjevanih dejstev v tem postopku tožeča stranka kot družbenica prvotožene stranke listine slednje lahko pridobila v postopku po 446. členu oziroma 447. členu ZGD. Tak postopek je sicer možen, ni pa nujen za dokazovanje dejstev z listinami, s katerimi stranka ne razpolaga. Zato so v določbah 226. do 228. člena ZPP predvidene možnosti, da se za potrebe konkretnega pravdnega postopka pridobijo listine bodisi od državnega organa ali osebe, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila (226. člen ZPP), bodisi od nasprotne stranke, če je listina pri njej (227. člen ZPP), ali pa od tretjega (228. člen ZPP).
Sodišče lahko odloča o v pobot postavljeni terjatvi le do višine tožbenega zahtevka. Odločanje o pobotni terjatvi v presežku, predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka.
ZIZ člen 71, 71/1, 192, 192/2, 71, 71/1, 192, 192/2. ZPP člen 325, 325.
izvršba na nepremičnine - odlog izvršbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - rok za izselitev - dopolnilni sklep - rok
Dolžnika sta v predlogu za odlog izvršbe zatrjevala le dejstva, ki pomenijo posledico izvršbe. V fazi postopka, ko je že postal pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in je le-ta s tem pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998), ni mogoče več preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika. Tudi iz tega razloga ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je izselitev dolžnika iz hiše, v kateri prebivata, nedvomno nenadomestljiva škoda, ki jima grozi.
Tako kot izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni pogojena s predlaganjem izdaje sklepa s strani strank, temveč ga sodišče izda uradoma po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 192. člena ZIZ, tudi odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma. Ker petnajstdnevni rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe, oziroma v izvršilnem postopku sklepa, veže le stranko, po mnenju višjega sodišča ni ovire, da ne bi sodišče samo, brez predloga stranke, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni hkrati odločilo tudi o tem, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti, kasneje samo dopolnilo s takšno odločitvijo.
pravica do odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Določitev pravičnega zadoščenja, na podlagi 41. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je pridržana Evropskemu sodišču za človekove pravice. Citirano določilo ni pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko slovenska sodišča prisojala odškodnino zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravice do pravnega sredstva.
prodaja nepremičnine - pravice dolžnika - najemna pogodba - stanovanje
Ker dolžnik ni v roku 60 dni od prejema sklepa o izvršbi predlagal, da obdrži pravico do najema stanovanja na nepremičnini (dražbeni narok se je vršil po tem roku), se je po izročitvi nepremičnine kupec dolžan izseliti iz prodane nepremičnine.
Ustava RS člen 22, 25. ZPP člen 132, 140, 140/1, 140/2, 141, 141/1, 142, 142/3, 142/4, 142/5, 277, 318, 318/1. OZ člen 378, 378/1, 569, 569/1, 574, 574/1.
zamudna sodba – ustrezna obrazloženost – učinkovito pravno sredstvo
Zamudna sodba z dne 21.8.2006 ni bila izdana v nasprotju s 318. členom ZPP, toženec neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Standard ustreznosti obrazloženosti pa predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, kar omogoča učinkovito pravno sredstvo.
ZDKG podrobno ureja dedovanje pri zakonitem dedovanju, določa pa tudi omejitve oporočnih razpolaganj. Gre za dve popolnoma različni situaciji. Pri zakonitem dedovanju je več zakonitih dedičev v popolnoma enakem položaju, zato mora za primere, ko se dediči ne morejo sami sporazumeti, zakon določiti kriterije, po katerih se določi izmed več zakonitih dedičev tistega, ki bo podedoval kmetijo. Drugače pa je pri oporočnem dedovanju. Svoboda testiranja je z ustavo zagotovljena pravica. Omejitev ustavnih pravic ni mogoče širiti zgolj z razlago zakona, ampak morajo biti jasno določene v zakonu. Niti ZDKG niti Zakon o dedovanju (ZD) ali kakšen drug zakon, ne določajo omejitev dedovanja glede na to, ali je dedič sposoben fizično gospodariti z zapuščino. Tudi sicer je namen ZDKG, da se kmetija ne deli, pri oporočnem dedovanju mogoče doseči že zgolj s tem, da zakon omeji oporočno razpolaganje tako, da določa, da lahko oporočitelj za dediča kmetije postavi praviloma samo eno fizično osebo. Zato pri oporočnem dedovanju posebnih kriterijev iz 7. do 12. člena ZDKG, na podlagi katerih se pri zakonitem dedovanju izbere dediča, ni mogoče uporabiti.
poškodba pri drsanju - nevarna dejavnost - športna vzgoja - odgovornost vzgojnoizobraževalnega zavoda (šole) - krivdna odgovornost
Objektivna odgovornost prvotoženke ni podana, saj v obravnavanem primeru drsanje ne predstavlja nevarne dejavnosti, prav tako pa drsališče po svoji naravi ni nevarna stvar.
Krivdna odgovornost je odgovornost za škodo z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da bi prvotoženka morala, če bi se želela ekskulpirati, zatrjevati in dokazati, da je storila vse, da do nezgode in škodljivih posledic ne bi prišlo, česar pa ni storila.
zaznamba sklepa o izvršbi - učinkovanje hipoteke - sporazum o zavarovanju terjatve z zastavno pravico
Sodišče je izvršbo dovolilo na podlagi sporazuma strank o zavarovanju upnikove terjatve z zastavno pravico na nepremičninah dolžnikov po 251.c čl. Zakona o izvršilnem postopku in na podlagi štirih neposredno izvršljivih notarskih zapisov. Pritožnika zato utemeljeno opozarjata na podvajanje hipotek v primerih nekaterih od uveljavljanih terjatev.
ZOZP člen 7, 7. OZ člen 335, 357, 357/6, 335, 357, 357/6.
zastaranje - zavarovalna pogodba
Pravdni stranki sta v medsebojnem pravnem razmerju na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, zato toženec ni tretji v smislu 6. odstavka 357. člena OZ. Tako imenovani regresni zahtevek zavarovalnice proti njenemu zavarovancu, kakršen je predmet te pravde, temelji na določbi drugega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) in ima odškodninsko naravo.
Določba 33.čl. SZ, ki govori o porazdelitvi bremen, povezanih s obstojem solastnine v večstanovanjski hiši, se nanaša na notranje razmerje med solastniki. Tudi določilo 68.čl. SPZ ureja samo notranje razmerje med solastniki. Zato se je potrebno pri presoji razmerij s tretjimi osebami opreti na splošna pravila civilnega prava, presojati je potrebno vsebino konkretnega dogovora z izvajalcem storitve in solastniki.