Ker podjetniška kolektivna pogodba določa, da so vsi zneski, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne prejemke, v bruto zneskih, je osnova za izračun odpravnine polovica tožnikove bruto povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri toženi stranki.
Za zakonske zamudne obresti davčnih terjatev ne velja ureditev prenehanja teka zamudnih obresti od obligacijskih terjatev, da zamudne obresti prenehajo teči, ko dosežejo znesek glavnice. Gre za posebno ureditev, ki odstopa od splošno uveljavljene, saj je prav pravočasna izpolnitev obveznosti, zlasti ko gre za davčno obveznost, prvenstveni cilj zamudnih obresti. Davki so temeljni vir sredstev za uresničevanje nalog države. Niso samo sredstvo fiskalne politike države, temveč tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske politike in drugih sorodnih politike, zato je še posebej pomembno, da je zagotovljen pravočasen, reden in stalen finančen tok potrebnih sredstev iz naslova obveznih dajatev.
Do 31. 12. 2004 so se na podlagi 100. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP zamudne obresti za nepravočasno plačane davke obračunale v skladu z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri – ZPOMZO, Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti – ZPOMZO-1 ter v skladu s Sklepom o spremembi predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006 so se zamudne obračunale v skladu z 31. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1 na linearen način. Za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 se plačajo zamudne obresti po 0,04247 odstotni dnevni obrestni meri, za obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 pa po 0,02986 odstotni dnevni obrestni meri. Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, se od 1. 1. 2007 plačajo zamudne obresti v skladu s prvim odstavkom 96. člena Zakona o davčnem postopku, na linearen način in po 0,0274 odstotni dnevni obrestni meri.
Posest stvari in posest pravice (po ZTLR) sta dve obliki posesti. Posest stvari je dejanska oblast nad stvarjo (premično ali nepremično), medtem ko je za posest pravice značilno, da gre za trajno relativno stanje, v katerem nekdo dejansko izvršuje vsebino pravice, sposobno za posest (B. Sajovic, posest, Ur. l. RS Ljubljana 2000, stran 88) – na primer kot posest služnostne pravice ali pa tudi soposest. Od posesti pravice se torej bistveno razlikuje posest stvari, gre za drugo vrsto posesti, ki jo definira 24. čl. SPZ: gre za neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Zato pritožbena navajanja tožeče stranke o tem, da bi lahko sodišče prve stopnje samo spremenilo zahtevek iz posesti pravice v posest stvari, niso utemeljena, saj ne gre za odnos več – manj, ampak za kvalitativno razliko, oziroma za dva različna zahtevka in z dvema različnimi podlagami.
Ker izvedenec naloženega dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, izvedenec nima pravice do nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja, čeprav ga je izdelal, temveč ima pravico samo do povrnitve materialnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja.
Predlog upnika za odlog izvršbe je potrebno smiselno šteti tudi za predlog za podaljšanje roka za doplačilo predujma, in sicer do zaključka odloga izvršbe, saj bi bilo ob vloženem predlogu za odlog izvršbe vztrajanje pri plačilu predujma neživljenjsko in samo sebi namen. V primeru odloga izvršbe, predlaganega s strani upnika, namreč ostaja odprto vprašanje, ali se bo izvršba sploh nadaljevala, nesmiselno pa bi bilo, da bi predujem ves ta čas ležal na računu sodišča.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – vzgoja in izobraževanje
Za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je imela tožena stranka utemeljen razlog, saj je zaradi zmanjšanja števila učencev in števila oddelkov delno prenehala potreba po delu delavca na delovnem mestu učitelja matematike ter tehnike in tehnologije.
ZUJIK člen 45, 45/2. ZJU člen 1, 24, 24, 39. ZDSS-1 člen 42.
javni zavod na področju kulture – pogodba o zaposlitvi za določen čas – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – premestitev – sodno varstvo
Tožena stranka je javni zavod s statusom kulturnega spomenika, tako da se za tožnika, ki je bil pri toženi stranki zaposlen, uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. To pa pomeni, da bi moral za dopustnost sodnega varstva v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predhodno uveljavljati varstvo pri toženi stranki.
izvršba - družbeniki izbrisane družbe - odločba ustavnega sodišča - učinki razveljavitve zakona
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-117/07 z dne 21.06.2007 razveljavilo določbo I. odstavka 4. člena ZFPPod-B, na kateri temeljita izpodbijana sklepa, in hkrati odločilo, da se vsi sodni in upravni postopki, ki tečejo zoper družbenike izbrisanih družb, nadaljujejo po ureditvi, kot je veljala do uveljavitve ZFPPod-B. V tem primeru gre za razmerji, ki sta nastali pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, o katerih pa do dneva učinkovanja ustavne odločbe ni bilo pravnomočno odločeno, zato se zakon, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za ta razmerja. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je ustavilo izvršbo.
URS člen 33, 69, 125, 33, 69, 125. ZS člen 3, 3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-2, 19, 85, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-2, 19, 85. OZ člen 17, 17/1, 17, 17/1. ZUreP-1 člen 97, 97.
prodajna pogodba - javni interes - javna cesta - kontrahirna dolžnost - neustaven podzakonski akt - vezanost sodnika na ustavo in zakon
V skladu s 1. odstavkom 17. člena Obligacijskega zakonika (OZ) bi bila tožena stranka dolžna s tožečo stranko skleniti pogodbo o nakupu nepremičnin le, če bi ji to nalagal zakon in ne podzakonski akt.
Pravdni stranki bi lahko sklenili sporno prodajno pogodbo le s soglasjem volj glede bistvenih sestavin prodajne pogodbe, to je glede obeh parcel in višine kupnine. Ker do takšnega soglasja volj med strankama ni prišlo, sklenitve pravnega posla tožeča stranka ne more doseči s tožbo na podlagi 17. člena OZ (zaveza tožene stranke na sklenitev obligacijskopravnega posla mora temeljiti na zakonu). V skladu z 19. členom ZJC-B je namreč za takšne primere predviden le poseben postopek razlastitve, v katerem se uporabljajo določbe 97. člena ZUreP-1.
Ker je iz zaznamkov sodišča na predlogu priloženem stroškovniku mogoče povsem jasno razbrati, katere stroške je sodišče upniku priznalo, je izpodbijano odločitev o stroških, ki so upniku nastali z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, mogoče preizkusiti. Zato bistvena kršitev določb izvršilnega postopka, ki jo zatrjuje upnik v pritožbi, v konkretnem primeru ni podana.
Opominski stroški odvetnika niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, ker bi upnik lahko predlog za izvršbo vložil brez opomina. Opomin ni procesna predpostavka za vložitev predloga za izvršbo, zato kljub dejstvu, da je ta strošek upniku nastal, ni mogoče šteti, da je bil za izvršbo tudi potreben, kar je pogoj za njihovo priznanje po čl.38/V ZIZ. Po določbi tar.št. 38/4 Odvetniške tarife se lahko odvetniku prizna le strošek obrazloženega opomina pred tožbo.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – izpodbojnost – nedopustna grožnja
Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni neveljaven, saj ga tožnik ni sklenil pod vplivom nedopustne grožnje. Tožena stranka ga je sicer pred sklenitvijo sporazuma seznanila z možnostjo disciplinskega oziroma kazenskega postopka zaradi suma vnašanja mobitelov, vendar tega ni mogoče opredeliti kot nedopustno grožnjo, ki bi bila podlaga za razveljavitev sporazuma.
ZOR člen 74, 74/2, 74, 74/2. OZ člen 59, 59/2, 59, 59/2.
odložni pogoj - dokazna ocena izpovedbe priče - obrazložitev sodbe
Dogovor o "popustu" pri obračunavanju nesporno opravljenega dela popravila dvigal in semeringa je bil sklenjen pod odložnim pogojem - sklenitvijo nove pogodbe med pravdnima strankama o izdelavi dvigal v Kopru (smiselno 2. odst. 74. člena ZOR).
Le povzemanje izpovedb prič brez celovite dokazne ocene ne zadošča kriteriju obrazložitve izpodbijane sodbe.
ZPIZ-1 člen 103/, 103/1, 103/, 103/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZZRZI člen 40, 40/4, 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - rok - invalid - mnenje komisije - manjši delodajalec
Ugotovitev, da ima tožena stranka ekonomske težave (ker že nekaj časa nima denarnih prilivov na račun), ne zadostuje za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici zakonita. Potrebno je ugotoviti, ali je ta ekonomski razlog privedel do tega, da delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno.
Tožena stranka ni bila dolžna že ob prvih znakih slabega poslovanja tožnici redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, morala pa bi izkazati, kateri je bil tisti odločilni trenutek, ko je spoznala, da delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno. Le tako bi bilo mogoče preizkusiti, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v zakonskem roku.
Ker je tožena stranka kot manjši delodajalec mnenje Komisije za ugotovitev podlage (razlogov) za odpoved pogodbe o zaposlitvi kljub temu pridobila sicer šele po odpovedi pogodbe o zaposlitvi (kar ni pravilno), tega dne v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati kot začetka teka roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je bila tožniku v obdobju, za katero mu je bilo kasneje s sodbo delovnega sodišča za nazaj priznano delovno razmerje, že priznana pravica do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, in je s tem že uveljavil pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mu kljub sodbi, s katero mu je bilo priznano delovno razmerje, lastnosti zavarovanca na podlagi delovnega razmerja ni mogoče priznati.
odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Krivdni odpovedni razlog mora biti časovno opredeljen, navedena mora biti tudi frekvenca kršitev. Če se očitajo kršitve hišnega reda, mora biti priložen.
Tudi v primeru, ko sodišče zavrne upnikov predlog za izvršbo, je upnik dolžan plačati sodno takso po III. odst. tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah, saj je bilo sodno dejanje, to je izdaja sklepa o predlogu za izvršbo, opravljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL55041
ZZK člen 21, 22, 136, 21, 22, 136. SPZ člen 49, 49/2, 49, 49/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40, 40/1.
intabulacijska klavzula - pričakovalna pravica
Drži, na kar opozarja pritožnica, da pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 17. 12. 1993, na podlagi katere zahteva vpis lastninske pravice, v času sklenitve po tedaj veljavnih predpisih ni izpolnjevala pogojev za vpis, zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila. Tudi na podlagi sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, od tu ZZK-1) se vknjižba pravice dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (1. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1), enako določa tudi tudi Stvarnopravni zakonik (od tu SPZ) v 2. odst. 49. člena, ki je začel veljati 1. 1. 2003. Pogoji za vpis v zemljiško knjigo so se v vmesnem času res delno spremenili, in sicer z uveljavitvijo Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95, od tu ZZK). Vknjižba se je po določbah 21. in 22. člena ZZK lahko opravila tudi na podlagi zasebne listine, ki je morala vsebovati veljavni pravni temelj in na kateri je moral biti overjen podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha. Upoštevajoč prehodno določbo člena 136. ZZK je to lahko veljalo tudi za listine, izdane pred uveljavitvijo ZZK. Glede na to bi z uveljavitvijo ZZK res odpadel pravni interes upravičenke, da sicer v ustreznem postopku zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Vendar pritožnica napačno razloguje, da na to zaradi njene "pričakovalne pravice" uveljavitev SPZ in ZZK-1, ki sta ponovno postrožila pogoje za vpis, ne vpliva. Pričakovalna pravico se varuje kot pravica sama le, če je v času, ko se v takšno pričakovalno upravičenje poseže, le-to že bilo mogoče varovati z ustreznim zahtevkom. V času veljavnosti ZZK pa pritožnica še ni mogla predlagati vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, saj je bila po podatkih spisa preživljanka še živa. Njeno pričakovanje torej ne more imeti pravnega varstva po ZZK-1, ki v prehodnih določbah česa takega tudi ne ureja, enako tudi ne SPZ. Z uveljavitvijo SPZ in ZZK-1 odpade tudi pritožničin argument, da za tožbo, s katero bi lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, v času veljavnosti ZZK ni imela pravnega interesa.
Ker upnik s skopimi navedbami v svojem predlogu, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja (ob upoštevanju dejstva, da je bila premičninska izvršba na njegov predlog že dvakrat odložena, dolžnik pa je med postopkom delno poravnal svoj dolg), ni z zadostno stopnjo verjetnosti dokazal, da s predlaganim sredstvom izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo.
delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in priznano pravico do delne invalidske pokojnine, je delovno razmerje z 31. 12. 2004 prenehalo po njegovi volji. Ker se tožnik v predpisanem roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil kot brezposelna oseba pri pristojnem zavodu za zaposlovanje, je tožena stranka utemeljeno odločila o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine z dnem 31. 12. 2004.