Tožena stranka je tožniku utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, ko je na podlagi varnostnega preverjanja ugotovila obstoj varnostnega zadržka, ker je bil tožnik obsojen na šest mesecev zapora, pogojno za dve leti zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok – vrnitev v prejšnje stanje
Sodno varstvo je treba v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevati v 30-ih dneh od dneva vročitve odpovedi. Gre za prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da pri zamudi tega roka ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje. Iz tega razloga ni bistveno, zakaj je tožnik zamudil rok za sodno varstvo. Ker ga je zamudil oziroma ker je tožbo vložil prepozno, se tožba (za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi) zavrže.
ugovor po izteku roka - izvršba - verodostojna listina
Dolžnikovo sklicevanje na dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, in so nastopila po izvršljivosti odločbe, bi prvostopenjsko sodišče moralo presojati kot ugovor po izteku roka po 3. odstavku 61. člena ZIZ in ne po 3. odstavku 58. člena ZIZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Sodišču prve stopnje ni treba presojati in pojasnjevati (ne)utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po vsebini, če ugotovi, da je podana prepozno. Prepozno podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – po izteku petnajstdnevnega roka, odkar je za nepravilnosti izvedela direktorica kot zakonita zastopnica tožene stranke – že sama po sebi ni zakonita.
Ker dolžnik sklepu o izvršbi, kolikor se ta nanaša na izterjavo 2.745,79 EUR s pp, sploh ni ugovarjal, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je sklep o izvršbi razveljavilo tudi za neizpodbijani del, nepravilna.
Nedopustnost ravnanja odškodninsko odgovorne stranke je podana, če stranka pogodbe ne izpolni, če jo nepravilno izpolni ali svojo poslovno obveznost nepravočasno izpolni.
Za plačilo povečanega obsega dela na podlagi 96. člena ZJU morata biti izpolnjena tako formalni (pisna odločitev predstojnika o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi delavca in odgovor o plačilu za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost) kot dejanski pogoj (povišan obseg dela oziroma nadpovprečna obremenitev delavca). Ker tožnik s toženo stranko ni sklenil dogovora o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi delavca, za izplačilo povprečnega obsega dela ni bil izpolnjen formalni pogoj in je tožbeni zahtevek neutemeljen.
OZ člen 190, 233, 233/2, 287. ZPP člen 339, 339/2-14.
neupravičena obogatitev - pogodba o ustanovitvi poroštva - menica - temeljni posel - obveznost izdajatelja menice - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega posla - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - vrstni red vračunavanja izpolnitve
Med pravdnima strankama in družbo M. d.o.o. je bila dne 23.9.2004 sklenjena pogodba o ustanovitvi poroštva, s katero se je tožeča stranka kot porok zavezala, da bo poravnala obveznosti podjetja M. do tožene stranke iz naslova dobave do 3000 mt cementa. V zavarovanje te svoje obveznosti je tožeča stranka izročila toženi stranki tri bianco menice z meničnimi izjavami in pooblastili za vnovčenje menic. Glede teh menic sta torej pravdni stranki bili v neposrednem odnosu v zvezi z osnovnim poslom (za pogodbeno določeno količino cementa, za katerega plačilo je jamčila tožeča stranka), zato je tožeča stranka imela pravico do vseh ugovorov, ki bi temeljili na tem razmerju s toženo stranko (npr. da tožena stranka ni dobavila takšne količine cementa, kot uveljavlja plačilo).
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 2. odst. 88. čl. ZIZ pravilno ustavilo izvršbo, saj upnik v roku 3 mesecev od dneva neuspelega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža. Predlog, da dolžnik predloži seznam premoženja (31. čl. ZIZ) pa je vložil po preteku 3 mesecev, ko je bil izpolnjen pogoj za ustavitev izvršbe po čl. 88/2 ZIZ.
trditveno in dokazno breme - vezanost sodišča na trditveno podlago - pritožbena novota
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo le na dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla, ne more voditi k ugotovitvi, da je sodišče nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje.
Prav ima pritožba, ko opozarja, da so tako imenovani informativni dokazi nedovoljeni. Pri teh dokazih gre namreč za nedovoljen dokazni postopek, pri katerem sploh manjkajo dejanske navedbe o pravno relevantnih dejstvih in ki naj se izpelje zato, da bo šele izvedba določenega dokaza dala podlago za trditev.
ZIZ člen 17, 20, 20a, 21, 17, 20, 20a, 21. ZPP člen 274, 274.
pravni interes - terjatev - tuja valuta - izvršilni naslov
Notarski zapis, ki terjatev upnika do dolžnice opredeljuje kot „dolžnost plačila 20.000 DEM“, ne predstavlja takšnega izvršilnega naslova po 2. točki 2. odst. 17. čl. ZIZ, ki bi upniku omogočal uspešno predlaganje in dovolitev prisilne izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok
Ker je tožena stranka kljub obstoju razlogov iz 1. odstavka 111. člena ZDR tožniku omogočila delo do izteka odpovednega roka, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. S tem, ko mu je delo nalagala tudi po podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je zanikala možnost obstoja okoliščin interesov iz 1. odstavka 110. člena ZDR, ki bi zahtevala takojšnje prenehanje delovnega razmerja.
Objektivna odgovornost je izjema, opredelitev nevarne stvari ali dejavnosti po čl. 173 ZOR predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno vsebinsko napolniti v vsakem konkretnem primeru. Tako se izkaže, da stopnice, na katerih se je poškodoval, ne predstavljajo nevarne stvari.
prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek - samostojni podjetnik
Ker teče izvršba samo na nepremičnine dolžnika, ki so (po čl. 104/4 ZPPSL), z začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika (zaradi načela koncentracije in prirejenosti upnikov v stečajnem postopku), postale del stečajne mase, njihova prodaja v predmetnem izvršilnem postopku ni več možna in so posledice stečaja povzročile nastop okoliščine, ki predstavlja oviro za nadaljevanje predmetne izvršbe. Zato bo sodišče moralo upnika pozvati, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe (z drugimi izvršilnimi sredstvi ali na druge predmete izvršbe, ki niso del stečajne mase).
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ustrezno delo
Delodajalec mora delavcu - invalidu III. kategorije v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponuditi drugo ustrezno delo. Če mu ponudi delo, ki ne ustreza omejitvam iz odločbe invalidske komisije (neustrezno delo), je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 101/5 159, 262, 262/2. ZUP člen 224.
delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Ker se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu, je tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine do izplačevanja delne invalidske pokojnine upravičen od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delo s skrajšanim delovnim časom.