ugovor po izteku roka - izvršba - verodostojna listina
Dolžnikovo sklicevanje na dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, in so nastopila po izvršljivosti odločbe, bi prvostopenjsko sodišče moralo presojati kot ugovor po izteku roka po 3. odstavku 61. člena ZIZ in ne po 3. odstavku 58. člena ZIZ.
Nedopustnost ravnanja odškodninsko odgovorne stranke je podana, če stranka pogodbe ne izpolni, če jo nepravilno izpolni ali svojo poslovno obveznost nepravočasno izpolni.
ZIZ člen 17, 20, 20a, 21, 17, 20, 20a, 21. ZPP člen 274, 274.
pravni interes - terjatev - tuja valuta - izvršilni naslov
Notarski zapis, ki terjatev upnika do dolžnice opredeljuje kot „dolžnost plačila 20.000 DEM“, ne predstavlja takšnega izvršilnega naslova po 2. točki 2. odst. 17. čl. ZIZ, ki bi upniku omogočal uspešno predlaganje in dovolitev prisilne izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok
Ker je tožena stranka kljub obstoju razlogov iz 1. odstavka 111. člena ZDR tožniku omogočila delo do izteka odpovednega roka, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. S tem, ko mu je delo nalagala tudi po podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je zanikala možnost obstoja okoliščin interesov iz 1. odstavka 110. člena ZDR, ki bi zahtevala takojšnje prenehanje delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Sodišču prve stopnje ni treba presojati in pojasnjevati (ne)utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po vsebini, če ugotovi, da je podana prepozno. Prepozno podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – po izteku petnajstdnevnega roka, odkar je za nepravilnosti izvedela direktorica kot zakonita zastopnica tožene stranke – že sama po sebi ni zakonita.
trditveno in dokazno breme - vezanost sodišča na trditveno podlago - pritožbena novota
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo le na dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla, ne more voditi k ugotovitvi, da je sodišče nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok – vrnitev v prejšnje stanje
Sodno varstvo je treba v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevati v 30-ih dneh od dneva vročitve odpovedi. Gre za prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da pri zamudi tega roka ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje. Iz tega razloga ni bistveno, zakaj je tožnik zamudil rok za sodno varstvo. Ker ga je zamudil oziroma ker je tožbo vložil prepozno, se tožba (za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi) zavrže.
Ker dolžnik sklepu o izvršbi, kolikor se ta nanaša na izterjavo 2.745,79 EUR s pp, sploh ni ugovarjal, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je sklep o izvršbi razveljavilo tudi za neizpodbijani del, nepravilna.
prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek - samostojni podjetnik
Ker teče izvršba samo na nepremičnine dolžnika, ki so (po čl. 104/4 ZPPSL), z začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika (zaradi načela koncentracije in prirejenosti upnikov v stečajnem postopku), postale del stečajne mase, njihova prodaja v predmetnem izvršilnem postopku ni več možna in so posledice stečaja povzročile nastop okoliščine, ki predstavlja oviro za nadaljevanje predmetne izvršbe. Zato bo sodišče moralo upnika pozvati, da poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe (z drugimi izvršilnimi sredstvi ali na druge predmete izvršbe, ki niso del stečajne mase).
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, ko je na podlagi varnostnega preverjanja ugotovila obstoj varnostnega zadržka, ker je bil tožnik obsojen na šest mesecev zapora, pogojno za dve leti zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti.
Prav ima pritožba, ko opozarja, da so tako imenovani informativni dokazi nedovoljeni. Pri teh dokazih gre namreč za nedovoljen dokazni postopek, pri katerem sploh manjkajo dejanske navedbe o pravno relevantnih dejstvih in ki naj se izpelje zato, da bo šele izvedba določenega dokaza dala podlago za trditev.
Za plačilo povečanega obsega dela na podlagi 96. člena ZJU morata biti izpolnjena tako formalni (pisna odločitev predstojnika o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi delavca in odgovor o plačilu za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost) kot dejanski pogoj (povišan obseg dela oziroma nadpovprečna obremenitev delavca). Ker tožnik s toženo stranko ni sklenil dogovora o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi delavca, za izplačilo povprečnega obsega dela ni bil izpolnjen formalni pogoj in je tožbeni zahtevek neutemeljen.
OZ člen 190, 233, 233/2, 287. ZPP člen 339, 339/2-14.
neupravičena obogatitev - pogodba o ustanovitvi poroštva - menica - temeljni posel - obveznost izdajatelja menice - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega posla - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - vrstni red vračunavanja izpolnitve
Med pravdnima strankama in družbo M. d.o.o. je bila dne 23.9.2004 sklenjena pogodba o ustanovitvi poroštva, s katero se je tožeča stranka kot porok zavezala, da bo poravnala obveznosti podjetja M. do tožene stranke iz naslova dobave do 3000 mt cementa. V zavarovanje te svoje obveznosti je tožeča stranka izročila toženi stranki tri bianco menice z meničnimi izjavami in pooblastili za vnovčenje menic. Glede teh menic sta torej pravdni stranki bili v neposrednem odnosu v zvezi z osnovnim poslom (za pogodbeno določeno količino cementa, za katerega plačilo je jamčila tožeča stranka), zato je tožeča stranka imela pravico do vseh ugovorov, ki bi temeljili na tem razmerju s toženo stranko (npr. da tožena stranka ni dobavila takšne količine cementa, kot uveljavlja plačilo).
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 2. odst. 88. čl. ZIZ pravilno ustavilo izvršbo, saj upnik v roku 3 mesecev od dneva neuspelega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža. Predlog, da dolžnik predloži seznam premoženja (31. čl. ZIZ) pa je vložil po preteku 3 mesecev, ko je bil izpolnjen pogoj za ustavitev izvršbe po čl. 88/2 ZIZ.
Objektivna odgovornost je izjema, opredelitev nevarne stvari ali dejavnosti po čl. 173 ZOR predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno vsebinsko napolniti v vsakem konkretnem primeru. Tako se izkaže, da stopnice, na katerih se je poškodoval, ne predstavljajo nevarne stvari.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ustrezno delo
Delodajalec mora delavcu - invalidu III. kategorije v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponuditi drugo ustrezno delo. Če mu ponudi delo, ki ne ustreza omejitvam iz odločbe invalidske komisije (neustrezno delo), je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZIZ člen 102, 134, 135, 102, 134, 135. ZDavP-2 člen 94, 94.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo
Dolžnikov dolžnik lahko v breme prejemka, ki ga izplačuje dolžniku, prejme raznovrstne sklepe: sodne sklepe o izvršbi (128. do 143. člen ZIZ), upravno izplačilne prepovedi (135. člen ZIZ) in sklepe o davčni izvršbi (159. do 165. člen Zakona o davčnem postopku, Ur. l. RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2). Pri tem pa se v primerih, ko razpoložljiva sredstva dolžnika (to so sredstva z upoštevanjem z zakonom določenega zneska, ki mora dolžniku ostati za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati) ne zadoščajo za poplačilo vseh dolgov, postavi vprašanje vrstnega reda posameznih izplačil.
Upravno izplačilna prepoved, ki se že izplačuje v breme dolžnikove pokojnine, izgubi vrstni red v primeru privilegiranega upnika iz sodnega sklepa o izvršbi.
ZIZ člen 171, 171. ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
pristop k izvršbi - sklep o pristopu - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe
Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj se na ta način prepreči podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine. Pristop sodišče opravi na podlagi zakona, brez predloga strank, gre torej za institut prisilne narave. Na podlagi zakona je sodišče o pristopu le dolžno obvestiti upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba (četrti odstavek 171. člena ZIZ). Pri sklepu o pristopu gre torej za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).