ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
zahtevek za ponovno uvedbo postopka - novi dokazi in nova dejstva - upravni postopek - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče je z zavrnitvijo tožbe v zadevi I U 345/2022 z dne 14. 4. 2022 že presodilo pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke o tej isti tožnikovi vlogi. Pri že pravnomočnem sklepu tožene stranke z dne 2. 8. 2021 in izpodbijanem sklepu, ki ga je tožena stranka izdala dne 11. 10. 2021, gre torej za dva akta, s katerima je bilo odločeno o isti zadevi (prvem zahtevku tožnika za uvedbo ponovnega postopka).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - začasna odredba
S strani tožnika ni prerekana ugotovitev toženke, da je tožnik po tem, ko je izrazil namero za vložitev prošnje na Hrvaškem in so mu bili odvzeti prstni odtisi, pred vložitvijo prošnje iz Republike Hrvaške odšel. Pravilno je toženka ugotovila, da je pravna podlaga na podlagi katere je odgovorna država članica za reševanje tožnikove prošnje Republika Hrvaška, peti odstavek 20. člena Uredbe Dublin III, ki določa, da prosilca, ki je prisoten v drugi državi članici brez dokumenta za prebivanje ali ki tam vloži prošnjo za mednarodno zaščito po umiku svoje prve prošnje, podane v drugi državi članici med postopkom določanja odgovorne države članice, država članica, v kateri je bila najprej vložena ta prošnja za mednarodno zaščito, ponovno sprejme pod pogoji iz členov 23, 24, 25 in 29 z namenom dokončanja postopka določanja odgovorne države članice. Ni sporno, da je Republika Hrvaška potrdila sprejem tožnika kot odgovorna država članica EU. Toženka je tako na podlagi petega odstavka 20. člena Uredbe Dublin III pravilno ugotovila, da je za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Republika Hrvaška.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da na osebnem razgovoru tožnik ni imel tolmača za jezik, ki bi ga razumel. Tožnik je že pri podaji prošnji, torej še pred osebnim razgovorom, povedal, da poleg čečenskega razume tudi ruski in nemški jezik. Na vprašanje, ali ima kakšno pripombo na prevajanje, na postopek, na uradno osebo ali karkoli drugega, je odgovoril, da ne. Ob koncu razgovora ob podaji prošnje je zapisano, da je bila izjava tožniku prebrana v ruskem jeziku in da nanjo nima pripomb. Na podlagi prošnje in zapisnika iz osebnega razgovora sodišče ugotavlja, da je tožnik izrecno potrdil, da je razumel tolmačenje in vsa vprašanja, ki so mu bila zastavljena in ko mu je bil zapisnik prebran v ruskem jeziku, nanj ni imel pripomb.
Toženka argumentirano ne prereka tožnikovih navedb, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, ker bi v primeru, da bo izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, to pomenilo, da bi bil tožnik še pred izdajo sodne odločbe izročen Republiki Hrvaški, zaradi česar bi mu nastala nepopravljiva škoda. Tožnik težko popravljivo škodo utemeljuje predvsem s psihično stisko, ki bi nastala zaradi ločitve od brata, nepopravljivih posledicah, nepopisnim strahom ter neznanjem, različno kulturo in nezmožnostjo samostojnega funkcioniranja daleč od doma in v tuji državi. Ločitev od brata bi ga hudo prizadela in meni, da bi bilo ogroženo njegovo zdravje ali pa morda celo življenje. Sodišče ugotavlja, da toženka navedbam o povezanosti z bratom in o posledicah, če bi se od njega ločil zaradi izvršitve izpodbijanega sklepa, argumentirano ne oporeka. Sodišče je ugotovilo, bi zaradi izvršitve izpodbijanega sklepa ločitev od brata pomenila škodo za tožnika in hudo psihično stisko ter da bi ga ločitev od brata hudo prizadela, saj ne dvomi o tem, da je tožnik na brata zelo navezan. Po presoji sodišča je s temi navedbami težko popravljiva škoda v smislu določbe 32. člena ZUS-1 izkazana in je zato sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.
Družinska zakonodaja ne določa dolžnosti preživljanja med snaho in taščo in je zato prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je za upravičenko štel tožnico, kot ožje družinske člane pa njenega moža in hčerko. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno, da iz obvestila zdravniku, sestavljenega v zvezi s pregledom pri specialistu, izhaja zgolj mnenje zdravnika specialista ''lahko astma''.
Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS je v postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov zagotovljena s tem, da lahko na javnem razpisu uspešno kandidira le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje določene z javnim razpisom. V postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov se torej načelo enakosti pred zakonom odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
ZCes-1 člen 97, 97/2, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 154, 155, 155/1.
inšpekcijski ukrep - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje za poseg v varovalni pas - prepoved retroaktivnosti
ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu občinske ceste. Zaradi tega je za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1. Prvostopenjski organ pa je začel in izvedel inšpekcijski postopek na podlagi ZCes-1. Tožeči stranki bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje le, če bi ZCes-1 tudi za objekte, ki so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznosti pridobitve soglasja iz 97. člena v zato določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ...com v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www...si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 13, 13/1, 23, 23/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
S posplošenimi izjavami o policijskem nasilju in nezakonitem vračanju v BiH je tožnik zatrjeval obstoj sistemskih pomanjkljivosti, do česar pa se je tožena stranka po presoji sodišča opredelila in sprejela pravilno stališče, da niso podane.
Sistemske pomanjkljivosti hrvaškega azilnega sistema ne izhajajo niti iz informacij, ki jih je predložil tožnik, saj ne opisujejo stanja na področju prosilcev za mednarodno zaščito in oseb, ki so vrnjene na Hrvaško v dublinskih postopkih, ampak je iz njih razvidno le neprimerno ravnanje hrvaške policije z migranti, ki nezakonito vstopajo na Hrvaško (in še niso prosilci za mednarodno zaščito)
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-5, 214/1-6, 237, 237/2, 237/2-7. ZUreP-2 člen 222, 222/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - rok za izdajo odmerne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. To pomeni, da bi toženka morala že v upravnem postopku, in sicer vsaj na drugi stopnji, odgovoriti tudi na vse pravno pomembne strankine ugovore, postavljene v upravnem postopku, vključno v pritožbi, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave. Z odgovorom na tožbo zato ni mogoče dopolnjevat iz razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani (oziroma v tem primeru vsaj drugostopenjski akt), saj bi bila sicer tožniku odvzeta pravica do učinkovitega sodnega varstva.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 214, 214/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - kazenski postopek - obvezna razlaga odvetniške tarife - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Toženka v obrazložitvi svoje odločitve, da je za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora priznala 180 točk in 100 točk za odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ni pojasnila tako, da bi jo bilo mogoče preveriti. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP mora namreč obrazložitev odločbe, med drugim obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Sodišče meni, da teh razlogov izpodbijani sklep glede delne ugoditve tožnikovemu zahtevku za povrnitev stroškov postopka za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora in vložitev odgovora na predlog za podaljšanje pripora nima in ga zato ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).
dohodnina - akontacija dohodnine - delo v tujini - znižanje davčne osnove - prevozni stroški - stroški v zvezi z delom - načelo davčne pravičnosti - podzakonski predpis
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih odhodkov iz delovnega razmerja kot podzakonski akt ne more ožiti zakonskega pojma stroškov prevoza na delo in z dela; posledično dejstvo, da Uredba določa zgolj kilometrino, po mnenju sodišča vodi v razlago, da se uredbodajalec za nadaljnjo ureditev teh stroškov (katerih priznanje v smislu materialne pravice določa 3. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2) ni odločil (in tozadevno ni uporabil zakonskega pooblastila), zato se stroški priznajo skladno z zakonom, tj. (dejanski) stroški prevoza.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek
Po presoji sodišča je zato pravilna odločitev, da se v spornem primeru tožniku ne odobri zaprošena BPP skladno z določilom 1. alineje 8. člena ZBPP, saj se po navedeni zakonski določbi BPP lahko odobri le izjemoma, in sicer v primeru, če oškodovanec kot zasebni tožilec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) povzročena pravno priznana škoda.
ZBPP člen 13, 22, 36, 36/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - preseganje finančnega cenzusa - obrazložitev odločbe
Namen določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP je zgolj preprečiti položaj, v katerem bi prosilec zaradi postopka odločanja o BPP (v tem okviru pa tudi zaradi ugotavljanja njegovega materialnega položaja) zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Navedena določba pa ne pomeni, da organ za BPP ni upravičen zavrniti prošnje za nujno BPP, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa do BPP ni upravičen. Vezano na izredno BPP sodišče ugotavlja, da toženka s sklicevanjem na preseganje materialnega cenzusa po 13. členu ZBPP zavrnitve prošnje za izjemno BPP ne more utemeljiti. Kot izhaja iz določb ZBPP, je za izjemno BPP v tem zakonu (22. člen) določen drugačen cenzus kot za redno BPP, da bi tožnik presegal (tudi) tega, pa toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila.
ZUP člen 129, 129/4. ZKZ člen 22, 22/2, 22/3, 22/5.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - prodaja kmetijskega zemljišča - pogodba o preužitku - litispendenca - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ker o prometu z istimi nepremičninami istega odsvojitelja upravni organ lahko izda le eno pozitivno odločbo, gre tudi pri odločanju o vlogi za izdajo odločbe, da odobritev ni potrebna, ki se nanaša na iste nepremičnine, ki so predmet vloge za odobritev pravnega posla, za isto upravno stvar.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - oblika informacije javnega značaja - elektronska oblika - razlaga pojma dokument v smislu 4. člena ZDIJZ
Če gre zgolj za priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze, to ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta, vendar le pod pogojem, če je to mogoče opraviti zelo enostavno in hitro, v nasprotnem primeru pa glede na določilo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ zavezancu zares ni mogoče nalagati, da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki sicer nima. V obrazložitvi drugostopenjske odločbe, kot je bilo že navedeno, se drugostopenjski organ ni opredelil do najbolj bistvenega dela pritožbenih navedb, kjer je tožeča stranka predlagala, na kakšen način bi se po njenem mnenju dalo enostavno pridobiti zahtevane podatke.
ZOdv člen 2, 2/1, 2/2, 25, 25/1, 25/1-7, 27, 27/1.
vpis v imenik odvetnikov - pogoji za vpis v imenik - disciplinski ukrep zoper odvetnika - odvzem pravice opravljanja odvetniškega poklica - zaupanje za opravljanje odvetniškega poklica - pravno svetovanje in zastopanje
Tožniku je bil izrečen ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, ne pa kateregakoli drugega pravniškega poklica niti poklica pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Izrečenega disciplinskega ukrepa ni dopustno razlagati ekstenzivno oziroma širše od tega, kar ta ukrep pomensko zajema, saj bi to pomenilo prekomeren poseg in s tem kršitev z Ustavo varovane pravice do proste izbire zaposlitve.
davek od dohodkov iz dejavnosti - akontacija davka od dohodkov iz dejavnosti - delo na črno - nenapovedani dohodki - dohodek iz dejavnosti
Že v dodatku k zapisniku o nadzoru nad delom na črno z dne 21. 3. 2018, ki je v spisih in na katerega tožnik ni imel pripomb, in na naroku pa je pojasnjeno tudi, da z ozirom na tožnikovo kontinuirano (in ne priložnostno) opravljanje dejavnosti, opredeljenih kot delo na črno, dohodka iz podjemnih pogodb ni mogoče šteti kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, temveč gre za dohodek iz dejavnosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - rekonstrukcija - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmik objekta od parcelne meje - oblika
Po presoji sodišča je 43. člen GZ treba razlagati tako, da če obstoječi objekt sicer ni v skladu s prostorskim aktom, veljavnim v času posega ali v času izdaje odločbe in zato njegova legalizacija ne bi bila mogoča, je objekt mogoče legalizirati pod pogojem, da se z istočasno obravnavano zahtevo za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali prizidavo oziroma z izdanim gradbenim dovoljenjem s takim posegom objekt uskladi z zahtevami prostorskega akta, seveda pod pogojem, da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. V takem primeru je nujno, da sta zahtevi za legalizacijo in izdajo gradbenega dovoljenja obravnavani istočasno in da je o obeh izdana ena odločba. Če investitor takšne odločbe ne izvrši, je namreč njegova gradnja še vedno nelegalna in inšpekcijskemu organu omogoča izrek ustreznega inšpekcijskega ukrepa.
dohodnina - vračilo dohodnine - izdaja odločbe - prekoračitev roka - posledice - obresti - plačilo obresti
V tožnikovem primeru je prišlo do prepozne izdaje odločbe o odmeri, za ta primer pa je tožnik imel na voljo redno pravno sredstvo, s katerim bi lahko dosegel izdajo odločbe. Tako njegov pravni položaj ni bil odvisen od ažurnosti delovanja upravnih organov, temveč od tožnikove lastne odločitve, ali se bo poslužil pravnega sredstva po četrtem odstavku 222. člena ZUP ali ne.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je pristojna za odločanje o stroških, pri tem pa tožena stranka ni pojasnila, zakaj je pristojnost za odločanje o stroških omejila zgolj na pritožbene stroške, zato je v tem delu njena odločitev ostala brez razlogov. Tožena stranka namreč v pritožbenem postopku odloča tudi o stroških prvostopenjskega postopka, če odločitev organa prve stopnje odpravi.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje letnega programa športa v občini - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe je skopa in brez zahtevane dejanske in pravne obrazložitve, saj le citira določila Javnega razpisa. Po mnenju sodišča, sklicevanje na razpisne pogoje, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti in raziskano dejansko stanje, v konkretnem primeru o temelju in višini terjatev, ne pa zgolj pavšalno navajanje. Izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti.