ZDoh-2 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3. ZDavP-2 člen 63, 63/1, 331, 331/1, 331/2.
davek od dobička iz kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - odsvojitev poslovnega deleža - rok za priglasitev - prekluzivni rok
Iz ureditve v materialni zakonodaji izhaja, da ob podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu do odloga davčne obveznosti pride zgolj pod pogojem, da zavezanec opcijo odloga izbere, svojo izbiro priglasi davčnemu organu po pravilih davčnega postopka, davčni organ pa v davčnem postopku z odločbo ugotovi izpolnjenost pogojev in s tem prizna pravico do odloga. Četudi je rok za priglasitev določen v zakonu, ki ureja davčni postopek, pa to pravilo ob dejstvu, da je tretji odstavek 100. člena ZDoh-2 t.i. blanketna norma (torej norma, ki napotuje na drugo pravilo), po presoji sodišča, predstavlja materialnopravni rok, ki časovno omejuje zavezančevo zakonsko pravico do izbire opcije odloga ugotavljanja davčne obveznosti.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 74, 74/4.
davek od drugih dohodkov - lastni delež - posojilna pogodba - izogibanje plačilu davka - davčna zloraba - obrazložitev odločbe
Razlogov za zavrnitev zmanjšanja davčne osnove za znesek 565.000,00 EUR ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, ali drugostopenjski davčni organ tega vračila ne priznava, ker meni da do njega ni prišlo (če je temu tako, je treba ugotoviti dejansko stanje v tej zvezi in navesti pravne podlage) ali ker do njega ne bi smelo priti (če je temu tako, je prav tako treba opredeliti, na kakšni podlagi je prepovedano poslovanje po uvedbi nadzornih postopkov ter opredeliti davčne posledice, če je kljub prepovedi tožnik na ta način svoje terjatve do A. A. vseeno zmanjšal).
Davčni organ kljub tezi, da so bila s strani tožnika dana posojila po ekonomski vsebini v resnici izplačila drugih dohodkov A. A., vseeno ni osporaval posojil, ki so bila vrnjena tekom inšpiciranega obdobja, kar je v nasprotju s siceršnjimi očitki davčnega organa. Po presoji sodišča bi davčni organ moral ugotoviti, ali in kdaj bi bil A. A. moral vrniti tožniku koliko denarja; če roki za plačilo in/ali izterjavo še niso potekli, pojmovno ni mogoče govoriti o posojilu, ki ga A. A. ne bi bilo treba vrniti, torej o dohodku. Da temu ne bi bilo tako, pa davčna organa ne opredelita.
ZZRZI člen 63, 65. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (2014) člen 6, 7. ZUP člen 179.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - podatki iz uradne evidence - potrdilo - potrdilo o dejstvu, o katerem se vodi uradna evidenca - pravila dokazovanja - ugoditev tožbi
Ureditev, po kateri se obveznost plačila prispevka za vzpodbujanje invalidov ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc najkasneje 15. v mesecu za pretekli mesec in objave podatkov ZZZS na spletni strani Sklada, delodajalcu kot zavezancu za plačilo prispevka za zaposlovanje invalidov ne preprečuje dokazovanje drugačnih podatkov, ki vplivajo na izračun kvote. Drugačno dokazovanje stanja zaposlenih na presečni datum je možno, vendar z dokazili, na katerih temelji uradna evidenca ZZZS.
Med strankama postopka je sporna določba dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1, po kateri morajo DROE v svojem imenu zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO, ki pa jo je treba razlagati v skladu z zahtevami Direktive o odpadkih. Če pa to ob uporabi uveljavljenih metod razlage prava ne bi bilo mogoče in bi bila zato z njimi v nasprotju, bi bilo naslovno sodišče v skladu s stališčem Sodišča Evropske unije (EU), da pristojno sodišče po potrebi zakonskega akta, ki je v nasprotju s pravom EU, ne uporabi, dolžno uporabo dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1 odkloniti.
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Inšpekcijski postopek in postopek za izdajo kulturnovarstvenih pogojev sta dva samostojna upravna postopka vodena na različni pravni podlagi, tožnik pa mora v vsakem od teh postopkov dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - nedoločen pravni pojem - pomanjkljiva obrazložitev
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je tožena stranka zatrjevane kršitve pravil bivanja v azilnem domu opredelila kot lažje ali težje v smislu 82.a člena ZMZ-1. Šele v primeru, ko bi bila z navedbo zakonske določbe jasno opredeljena teža tožnikovih kršitev, bi bila možna presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - kultura
Če je obrazložitev upravnega akta pomanjkljiva do takšne mere, da upravnega akta ni mogoče preizkusiti, gre po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V konkretni zadevi izpodbijana odločitev takšne obrazložitve nima. Obrazložitev predmetne odločitve pa je pomanjkljiva in ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin iz 214. člena ZUP ter sodišču tudi ne omogoča preizkusa.
korupcija - preprečevanje korupcije - ugotovitve o konkretnem primeru - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - lobiranje - vpis v register - prekršek
Dejanje lobiranja, ki ga opravlja posameznik, ne da bi bil vpisan v register lobistov in ne da bi izpolnjeval pogoje za izvzetje iz obveznosti take registracije po četrtem odstavku 58. člena ZIntPK, kar tožena stranka očita tožniku, je po 14. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK prekršek, za katerega se posamezniku izreče globa od 400 do 1.200 EUR. Sodišče meni, da bi morala zato tožena stranka dejanje, ki ga očita tožniku, obravnavati na tak način, torej izpeljati prekrškovni postopek na podlagi zakona, ki ureja prekrške (tretji odstavek 15. člena ZIntPK), ne pa izvesti ugotovitveni postopek po določbi sedmega odstavka 13. člena ZIntPK.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. ZVNDN člen 8. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 1, 1/4, 1/4-c, 2, 2/18, 2/18-b.
COVID-19 - državna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - likvidnost - naravne nesreče - finančne težave
Tožnica v postopku ni izkazala, da je škoda oziroma pomoč, ki jo uveljavlja, posledica COVID-19 kot naravne nesreče.
Tožeča stranka je bila posebej pozvana, da pojasni, da razlika med večjim vpoklicanim kapitalom in manjšim celotnim (lastniškim) kapitalom ni posledica stvarnih izgub. To med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da tožnica na ta poziv ni odgovorila in ni pojasnila razlogov za nastanek te razlike. S tem posledično tudi ni dokazovala, da je ta razlika nastala kot posledica zatrjevane naravne nesreče (COVID-19).
Izpolnjena obveznost v pritožbenem roku ne pomeni relevantnega zakonskega pritožbenega razloga, zaradi katerega bi drugostopenjski organ lahko izpodbijani sklep odpravil, in tudi ne relevantnega tožbenega razloga, ki bi utemeljeval dejansko ali pravno odpravo izpodbijanega sklepa.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavanem primeru je tožena stranka z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožeče stranke. V takem primeru se stroški postopka odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, torej po Pravilniku. Navedeno stališče podpira tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča (prim. sklepe v zadevah I Up 138/2015, I Up 158/2014 in I Up 271/2012).
ZOFVI člen 17, 17/1, 17/3, 34, 34/2. URS člen 14, 74. ZUP člen 6, 7, 133.
osnovna šola - zasebni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - pogoji za vpis - izobraževalni program
Tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati predložitev soglasja druge zasebne (osnovne) šole, saj kot pogoj za izvajanje izobraževalnega programa, ki ga izvajalec želi izvajati, ni predpisan pogoj pridobitve soglasja druge zasebne (osnovne) šole, ki je za ta izobraževalni program pridobila javno veljavnost.
Če zasebna osnovna šola želi izvajati lasten program oziroma uporabi program druge šole kot lasten, to pomeni, da njen program še ni javno veljaven, čeprav je druga šola za program, ki ga je zasebna osnovna šola uporabila kot lastnega, morebiti že pridobila javno veljavnost, saj gre za nov lasten program zasebne osnovne šole. Zato je zanj treba še pridobiti javno veljavnost v postopku za pridobitev javne veljavnosti.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - lastništvo premoženja ob podržavljenju - predhodno vprašanje
Vprašanje lastništva premoženja ob podržavljenju je v postopku denacionalizacije predhodno vprašanje, ki ga je upravni organ dolžan razrešiti pred odločanjem o vračilu premoženja.
O lastništvu nepremičnin v času podržavljenja ni mogoče sklepati zgolj in izključno na podlagi temelja podržavljenja, ki je vpisan v zemljiški knjigi (oziroma na podlagi kasnejših zemljiškoknjižnih vpisov povojnih oblasti), kar velja še posebej v primeru, kakršen je obravnavani, ko je organ mnenja, da se zemljiškoknjižno stanje glede lastništva nepremičnin ob podržavljenju ne ujema z dejanskim stanjem. V primeru spora se lahko lastništvo dokazuje na kakršenkoli način, upoštevati pa je treba ne le zemljiškoknjižno stanje, pač pa tudi druge okoliščine, ki so bile po takrat veljavni zakonodaji lahko podlaga za morebiten (pravnoposlovni ali originaren način) pridobitve lastninske pravice.
inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja - ukrep tržnega inšpektorja na področju cen - nepoštena poslovna praksa
Potrošnik je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene, ki niso povezani z njeno poklicno ali pridobitno dejavnostjo. Kateri potrošniki dejansko predstavljajo povprečne potrošnike, pa je treba presoditi v vsakem primeru posebej glede na ciljno skupino, kateri je blago namenjeno oziroma, ki kupuje izdelke pri tožeči stranki. Zaradi zahteve po enakopravnem obravnavanju vseh potrošnikov je merilo pri presoji, ali je bila označitev cen nedvoumna, lahko prepoznavna in tudi čitljiva, standard povprečnega potrošnika.
komunalni prispevek - pravnomočna odločba - ponovno odločanje o isti stvari - stroški upravnega postopka - kriterij uspeha v postopku
Toženka je z izpodbijano odločbo ponovno v celoti odločala o tožnikovi pritožbi zoper odločbo z dne 26. 4. 2019, s 1., 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe (ki so identične 1., 2. in 4. točki izreka odločbe z dne 9. 10. 2019) pa je tako ponovno odločala o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Toženka je s tem kršila prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), kot izhaja iz 158. člena Ustave ter četrtega odstavka 225. člena ZUP.
Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje. Drugi odstavek 118. člena ZUP, po katerem drugostopenjski organ odloči o stroških postopka, če zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji (prvi odstavek 113. člena ZUP). Glede na opisano ureditev pa ZUP ne daje tudi nobene podlage za stališče, da je stranka upravičena do povračila stroškov, do katerih je prišlo zato, ker je bila prvotna odločitev upravnega organa nepravilna, oziroma po načelu uspeha v postopku. Ravnanje toženke, ki tožniku priglašenih stroškov postopka (stroškov za pravno zastopanje) ni priznala (in je odločila, da tožnik te trpi sam), je bilo po presoji sodišča pravilno in zakonito.
ZDDPO-2 člen 12. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) točka 17/1, 17/8.
davek od dohodka pravnih oseb - nabavna vrednost - cenitveno poročilo - prenos osnovnih sredstev - opredmetena osnovna sredstva - oslabitev zalog - davčni odhodki
Za primer oslabitve osnovnih sredstev v zakonu ni drugih določb, zato so za ta primer relevantne določbe SRS (2016) 17, ki predpisujejo način oziroma postopke, na podlagi katerih organizacija opravi slabitev ter s tem zagotavlja, da knjigovodska vrednost opredmetenih (in neopredmetenih) osnovnih sredstev ne bi presegla njihove nadomestljive vrednosti. Po SRS 17.1. je sredstvo oslabljeno takrat, kadar knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost in da organizacija v tem primeru pripozna izgubo zaradi oslabitve v znesku razlike med knjigovodsko vrednostjo in nadomestljivo vrednostjo sredstva. Pri tem se po določbah SRS 17.8. kot nadomestljiva vrednost šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
ukrep socialne inšpekcije - inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je vložil zahtevo za stransko udeležbo po tem, ko se je inšpekcijski postopek 16. 7. 2020 končal s sklepom o ustavitvi. To pomeni, da tudi morebitna ugoditev njegovi zahtevi, ki se nanaša na udeležbo v tem postopku, ne more več vplivati na njegov pravni položaj. Pravni interes stranskega udeleženca v prvostopenjskem postopku se namreč lahko izkazuje samo, dokler postopek po volji aktivne stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa še traja.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne posega v tožnikov pravni položaj. Tak sklep že po svoji pravni naravi ne oblikuje in ne spreminja tožnikovega pravnega položaja, niti ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Stranski udeleženec nima pravnega interesa, da bi v zvezi s tem sklepom utemeljeval, da bi se moral javni interes ugotoviti drugače, saj inšpekcijski postopek ni namenjen reševanju sporov med strankama.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUP člen 9, 214. ZInfP člen 11, 14, 120.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja strank - obrazloženost odločbe - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - varovanje nemotenosti dela državnih organov
S tem, ko je toženka v postopek vključila AJPES, ga pozivala in pridobila odgovor, na katerega je oprla izpodbijano odločbo, tožniku pa ni omogočila pravice do izjave, je po presoji sodišča kršila 9. člen ZUP.
Toženka bi morala za vsakega od prekritih podatkov obrazložiti, zakaj bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti AJPES.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - obrazložitev
Breme dokazovanja neizpolnitve inšpekcijskega ukrepa (in posledično podlage za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe) je na upravnem organu, tega bremena pa ne more izpolniti zgolj s pavšalnim sklicevanjem na okoliščine, ki „nakazujejo“ neizpolnitev inšpekcijskega ukrepa, pač pa mora ugotovitev o tem podati jasno in nedvoumno ter jo tudi ustrezno obrazložiti. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kako in na kakšen način je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnica svoje obveznosti po inšpekcijski odločbi ni izpolnila.
Čeprav se sodišče pri presoji zakonitosti dodeljevanja javnopravnih sredstev omejuje na preizkus materialnopravnih in procesnih vprašanj, ne preizkuša pa pravilnosti strokovne ocene, to še ne pomeni, da organ, ki odloča o dodeljevanju javnih sredstev, strokovne ocene ni dolžan vsebinsko obrazložiti, in sicer tudi, če gre za kriterij, ki po naravi stvari ne omogoča izključno objektivnega vrednotenja. Če namreč strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da vloge prijaviteljev ocenjuje strokovna komisija. Ker dodeljevanje javnega denarja ne sme biti arbitrarno, mora biti tudi strokovna ocena komisije oziroma njenih članov pojasnjena, saj se le na tak način prijavitelj seznani z načinom, na katerega so bila uporabljena razpisna merila ter, če šteje, da je bilo pri tem kakšno pomembno dejstvo spregledano oziroma merilo zmotno uporabljeno, to uveljavlja s pravnimi sredstvi.