prenehanje delovnega razmerja - sporazum - bianco odpoved ob sklenitvi delovnega razmerja
Ob sklenitvi delovnega razmerja podana izjava o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja brez vpisanega oz. sporazumno dogovorjenega datuma ne more biti zakonita podlaga za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Izjava delavca, v katero bistveni podatek (datum prenehanja delovnega razmerja) enostransko, brez soglasja delavca, vpiše delodajalec, je nična, saj nasprotuje temeljnemu pravnemu in moralnemu izhodišču, da vse bistvene elemente pravno zavezujoče izjave določa podpisnik izjave (103. člen ZOR)
ZST člen 4, 26, 26-4, 4, 26, 26-4. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
plačilo sodne takse
1. Po določbi 1. odst. 180. čl. ZPP je potrebno tožbi, ki mora kot vsaka druga vloga vsebovati določena dejstva in dokaze, priložiti tudi potrdilo o plačilu sodne takse. Navedena določba pomeni realizaciijo določbe 4. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. RS, št. 1/90 - 70/00), po kateri nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga izroči sodišču. Če taksni zavezanec ob njeni vložitvi ne predloži potrdila o plačilu takse, pošlje sodišče v skladu z določbo 4. tč. 26. čl. ZST taksnemu zavezancu opomin, da v 15 dneh od njegove vročitve plača dolgovano takso, pri čemer mora v takšnem primeru poravnati še takso za opomin. 2. Ker je tožnik dne 26.4.2001 prejel opomin za plačilo takse za tožbo, takso pa je nakazal na žiro račun sodišča dne 3.5.2001, je bila taksa plačana v roku, zaradi česar je sodišče zmotno odločilo, da taksa ni poravnana in v tej posledici zmotno štelo, da je umaknil tožbo.
Spor zaradi izbire kandidata je spor o sklenitvi delovnega razmerja, za katerega delavec sodne takse ne plača. Tako tožnik ni bil zavezanec za plačilo sodne takse in je sodišče nepravilno uporabilo določbo 4. odst. 180. člena ZPP, ko je štelo, da je tožba umaknjena.
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka tudi tekom postopka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj, višino ali zapadlost tožnikove terjatve, prav tako pa tudi ni zatrjevala niti dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo.
vročanje - vpis v register - pošiljanje po pošti - pogodba o prenosu - izmikanje vročanju pošiljk
Pravnim osebam se sodna pisanja vročajo na naslovu, navedenem v registru. Če vročitev na v registru navedenem naslovu ni možna, se opravi nadomestna vročitev s pustitvijo obvestila na naslovu, ki je naveden v registru. Pogodbeni prenos naslova je razmerje med dolžnikom in pošto, ki ne vpliva na pravilnost nadomestne vročitve s pustitvijo obvestila in fikcijo prejema po 2. in 4. odst. 141. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Zatrjevano neizpolnjevanje pogodbe s strani pošte je stvar morebitne odgovornosti sopogodbenika, ne pa razlog, ki bi vplival na pravilnost vročitve sodnega pisanja. Za nadomestno vročitev s fikcijo prejema pošiljke po 141. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ni potrebno, da se stranka izmika vročitvi, temveč zadošča objektivno dejstvo, da stranki na naslovu, vpisanem v sodni register, ni možno vročiti pisanja.
pobot - ugovor pobota terjatev - dolžnik - terjatev - prevzem dolga - poslovni delež - sodna poravnava - sodba
Sodna poravnava kljub temu, da izhaja iz dispozicije strank, ni pogodba v smislu 1089. in nadaljnjih členov ZOR, temveč sodna odločba, zato za sodno poravnavo ni mogoče uporabiti določb o ugovoru neizpolnitve po 1. odst. 122. čl. ZOR. Solidarnost dolžnikov ter enotnost upnikove terjatve pomeni, da delno ali popolno prenehanje obveznosti, ki ga doseže eden od solidarnih dolžnikov, učinkuje za vse sodolžnike (prim. 1. odst. 414. čl. ZOR). Zato je deloma utemeljen tudi ugovor tretjega dolžnika, saj je njegova solidarna obveznost deloma prenehala, kar je bilo ugotovljeno na podlagi ugovorov, ki jih je podal prvi dolžnik. Pogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med fizičnima osebama in ne med strankami tega postopka, zato kljub vpisu pogodbe v sodni register le-ta nikakor ne pomeni prenehanja obveznosti dolžnika - pravne osebe.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker izpodbijana odločba nima razlogov o odmeri stroškov, tako da je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sicer navedlo, da odločitev temelji na določilih 154. in 155. člena ZPP, da je stroške odmerilo po specificiranem stroškovniku in skladno z odvetniško in taksno tarifo. Vendar pa se ni opredelilo do posameznih stroškovnih postavk, ker iz stroškovnika tožeče stranke, prdloženega na glavni obravnavi z dne 26.1.2000 (na listovni številki 51), ni razvidno, katere stroške in v kakšnem obsegu je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 339, 339/2-83. ZSReg člen 91.
vpis v sodni register - ničnost - sposobnost biti stranka v postopku - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavanem primeru je predmet spora izbris tožene stranke iz sodnega registra in s tem posredno tudi njena sposobnost biti stranka v tem postopku. V sporu, kakršen je obravnavani, zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka (5. odst. 81. čl. ZPP), nujno vsebuje tudi že odločitev o predmetu tega spora. To pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, saj niso bili izčrpani argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek iz 41. čl. Zakona o sodnem registru, ki bi, če bi se izkazalo, da je utemeljen, zaradi ničnosti vpisa izbrisa tožene stranke v sodnem registru hkrati pomenil tudi odpravo pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka pri toženi stranki.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5, 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
smrt dolžnika
Pri umrli fizični osebi in njeni posledični nesposobnosti biti stranka (že ob vložitvi predloga za izvršbo) ne gre za tako pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. in naslednjih členov ZPP.
odškodninska obveznost - vzročna zveza - nedopustno ravnanje
Sodišče prve stopnje pa je z mnenjem, da tožniku ni uspelo dokazati, da je toženec zoper njega vložil krivo ovadbo, napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Tožnika je postavilo v položaj, da dokaže, da od toženca ni zahteval podkupnine. Takšno izhodišče sodišča prve stopnje bi izražalo stališče, da je tožnik storil kaznivo dejanje, za katero ga je toženec ovadil. Gre za napačno izhodišče, ki je tudi v nasprotju z domnevo nedolžnosti določeno v 27. členu Ustave RS in 2. odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka
V pritožbi proti sklepu o mirovanju postopka in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedeni predlog tožeče stranke, da se nadaljuje postopek, je del pritožbe oziroma del predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je podan kot predlog pritožbenemu sodišču oziroma kot predlog prvostopnemu sodišču, naj se sklep o mirovanju postopka razveljavi oziroma predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in nadaljuje s postopkom. To ni pravi predlog, da se nadaljuje postopek, ki miruje, v smislu 2. odstavka 210. člena ZPP.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 243. ZDS člen 3, 3/1, 3/3. ZDavP člen 1, 1/1, 82. ZPIZ člen 228, 228/2, 228/3. ZZVZZ člen 59. ZDPra člen 7, 7/1. ZODPM člen 2, 2/1-2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - dolgovni seznam - davčni dolg - aktivna legitimacija - izterjava terjatev - DURS - pristojnost državnega pravobranilstva - zastopanje
Ker je DURS po določbi 2. točke 2. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev - ZODPM upravni organ v sestavi Ministrstva za finance, je državno pravobranilstvo po določbi 1. odstavka 7. člena ZDPrav pristojno zastopati tudi njo, in sicer glede na vse zgoraj navedeno tudi v postopku zavarovanja terjatve iz naslova prispevkov in članarine obrtne zbornice z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini.
Izpodbijani sklep o trditvah, da del prijavljenih terjatev temelji na sklepih sodišča, nima razlogov, čeprav bi utegnile biti te trditve in predloženi dokazi odločilni za presojo o vprašanju, koga sodišče v stečajnem postopku napoti na postopek zaradi ugotovitve (ne)obstoja prerekane terjatve (prim. 1. in 3. odst. 144. čl. ZPPSL). Izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče zato ne more preizkusiti.
Tožeča stranka je bila že z vabilom na narok za glavno obravnavo (list. št. 10) opozorjena, da mora vse dokaze predlagati oziroma predložiti že s pripravljalno vlogo do naroka za glavno obravnavo, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti (primerjaj 453. člen v zvezi s 452. členom ZPP). Tožeča stranka pa je na naroku za glavno obravnavo zatrjevala, da so bile vse zaračunane storitve opravljene in šele na tem naroku predložila pogodbo o opravljanju kontrole bolniškega staleža (priloga A2). Navedeni dokaz je bil sodišču predložen v nasprotju s 452. členom ZPP, zato ga sodišče na podlagi 453. člena ZPP ni smelo upoštevati.
razpolaganje z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižna listina - odpis parcel
S prodajno in z darilno pogodbo je prejšnja lastnica dvakrat razpolagala z delom parcele št. 47/1. Tožnica ima močnejšo pravico, ker je prva dobroverno kupila sporni del parcele in jo prevzela v posest, kot toženec, ki je kasneje nedobroverno pridobil nepremičnino z darilno pogodbo in izposloval vpis v zemljiško knjigo. Toženec celo izrecno priznava tožnici lastninsko pravico, vendar ustrezne listine ne izda, pri čemer tudi ni sporno, da predstavlja tožničin delež 13/100 parcele št. 47/1. V takih okoliščinah je tožnica upravičena zahtevati odpis cele parcele št. 47/1 iz sedanjega zemljiškoknjižnega vložka (kjer so še druge toženčeve parcele) in vpis te parcele v drug vložek (126. čl. ZZK). Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, da mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica vpisala v zemljiško knjigo glede parcele št. 47/1 kot lastnica do 13/100, ne nasprotuje navedenemu, saj takšno dovoljenje zadošča, tehnično pa se bo opravil zemljiškoknjižni vpis po določbah 126. čl. ZZK z odpisom parcele št. 47/1 od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in z vpisom te parcele v nov vložek z lastninskim razmerjem 13/100 oziroma 87/100.
Ker je povratnica javna listina, ki izkazuje datum vročitve sodnega pisanja naslovniku, bi tožena stranka v pritožbi lahko izpodbijala v povratnici naveden datum vročitve z dokazovanjem drugega datuma prejema.
ZOR člen 61, 61/2, 61, 61/2. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 392, 392/2, 392/2-1.
sodna poravnava
Ravno zato, ker sta se tožnika s svojo izjavo volje obvezala nekaj dopustiti, je enako izjavo podal tudi toženec. Tudi zato in ker je treba presojati voljo pravdnih strank glede celotnega pravnega posla, tožnikoma ne gre verjeti, da izjave volje, ki je vsebovana v 5. točki poravnave, nista dala.
ZIZ člen 15, 290, 290/1, 290/2, 15, 290, 290/1, 290/2.
izvršitelj - odmera stroškov - pritožba
Po določbi 2. odst. 290. člena ZIZ je izvršitelj sicer dolžan voditi evidenco. Vendar glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom zgolj vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, ki bi jo bilo moč umestiti med dejanja izvršbe.