Ni pravilno stališče, da za ugotovitev neopravičene odsotnosti z dela zadostuje, da zdravniška komisija I. in II. stopnje delavcu nista odobrili bolniškega staleža, saj delavec lahko svojo zdravstveno nezmožnost za delo dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z odobrenim bolniškim staležem.
Ker sta na strani tožene stranke nastopali dve pravni osebi, sodišče pa je v izreku odločilo, da je k plačilu zavezana tožena stranka, takšen izrek sodbe ni razumljiv.
ZPP (1977) člen 322, 322. ZPP člen 499, 499/2, 499, 499/2.
zamudna sodba - pogoj - tožba
Po določbi 2. odst. 499. člena ZPP/99 se presojajo pogoji za izdajo zamudne sodbe o določbah ZPP/77, če je bila tožba vročena otženi stranki pred uveljavitvijo ZPP/99. V obravnavani zadevi je billa tožba vroena toženi stranki 22.11.1998, zato je za presojo zakonitosti izdane zamudne sodbe treba upoštevati določbo 322. člena ZPP/77. Ker je bial tožena stranak pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, tožbenemu zahtevku ni oporekala, saj odgovora na tožbo ni vložila, utemeljenost navedb pa izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - pasivna legitimacija
Čeprav je tožeča stranka tožbeni zahtevek oblikovala kot zahtevek na ugotovitev neobstoja služnosti, je njegovo bistvo v prepovedi vznemirjanja lastnika, torej gre za negatorno tožbo iz 42.čl. ZTLR. Takšen zahtevek je torej tožeča stranka vložila zoper tretjo toženko kot upravljalko državnih cest (16. čl. ZJC) in zoper lastnika nepremičnine, ki sta s svoje nepremičnine odvedla odpadne vode na cesto v zbirni cestni jašek in preko njega na tožničino zemljišče. Iz te opredelitve je razvidno, da tretja tožena stranka utemeljeno ugovarja pomanjkanje pasivne legitimacije kot pomanjkanje zaveze iz materialnopravnega razmerja. Četudi bi bilo res, da tretja toženka ni storila dovolj in bi morala po zakonu opraviti določena dejanja (v za to predvidenem postopku), da bi preprečila nedopustno poseganje prvih dveh tožencev na javno cesto in nato na zemljišče tožnice, to ne daje tožnici pravice zahtevati ustrezno ukrepanje v pravdnem postopku in tudi zahtevek iz 42. čl. ZTLR zoper njo ne more biti utemeljen.
Upnikov predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper pravne naslednike dolžnika - pravne osebe, ki je prenehala obstajati, in predlog za drugo izvršilno sredstvo ni nov predlog za izvršbo, zato ni podlage, da bi se sodišče izreklo za krajevno nepristojno.
Napačno je pritožbeno stališče tožencev, da izdaja zamudnega sklepa oziroma uporaba določila 318. čl. ZPP ne pride v poštev v posestnih sporih, v katerih se odloča s sklepom.
Grajena javna dobra, med katera spadajo tudi javne ceste, nastanejo z aktom pristojnega organa. Lastninska pravica fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava na prometnih površinah v smislu ZJC je izključena. Glede na to lastnik parcele, po kateri teče javna pot, ki še ni bila odmerjena in zemljiškoknjižno izvedena, na tem delu parcele nima latninskopravnega varstva.
Zahtevek, kot ga uveljavlja tožeča stranka, je sicer izražen v denarju, vendar to ne pomeni, da je odškodninski ali obogatitveni, kot to meni tožena stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo podlago uveljavljanega zahtevka - temelji na določilu 39. čl. ZTLR, ki ureja zahtevke lastnika stvari do nedobrovernega posestnika in obratno. Tak zahtevek zastara v treh letih od dneva izročitve stvari (40. čl. ZTLR). Ker toženec nepremičnine še vedno ni izročil lastniku, lastnikov zahtevek zoper njega tudi ni mogel zastarati.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-1, 210/3, 210, 210/2, 210/2-1, 210/3.
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - vsebina oporoke - oblika oporoke
Vprašanje, ali nek zapustnikov zapis predstavlja pravnoveljavno oporoko ali ne, je pravno vprašanje, o katerem mora odločiti zapuščinsko sodišče samo. Vprašanje, s katerim premoženjem je zapustnik razpolagal s predmetnim zapisom, pa je dejansko vprašanje, o katerem odloči sodišče v pravdi, seveda le ob predpostavki, da zapis pomeni veljavno oporoko.
izvršilni naslov - prisilna poravnava - nadaljevanje postopka
Ker ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za terjatve, ugotovljene v tem sklepu, moč izvršilne listine, se učinki iz prvega izvršilnega naslova omejijo v skladu s pogoji iz prisilne poravnave in izvršilni postopek nadaljuje s tem novim naslovom.
ZZZDR člen 57, 57/1, 59. ZPP člen 1, 18, 318, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/5. ZENDMPE člen 2, 5, 61.
civilnopravni spor - sodna pristojnost - kataster stavb - vpis v kataster stavb - pravni interes - zavrženje tožbe - zamudna sodba - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju
Upnik, ki ima pravnomočno prisojeno terjatev do dolžnika, ima pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev obstoja lastninske pravice dolžnika na stanovanjski hiši in določitev deleža.
Po določbi tretjega odstavka 76. člena ZPP sme namreč pravdno sodišče izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi, priznati lastnost stranke tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku citiranega člena, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. V takih primerih gre v bistvu za podeljeno sposobnost biti stranka, ki velja samo za konkretni spor. Poleg tega pa mora oblika združevanja, ki naj ji sodišče prizna lastnost stranke, izpolnjevati glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, pri čemer ni bistveno, da gre za neko stalno obliko združevanja kot zmotno meni pritožba in tudi ne, da ima premoženje.
ZDR člen 36f. ZPP člen 13, 206, 13, 206. SKPG člen 17, 17.
odpravnina trajno presežnega delavca - zamuda
1. Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odpravnine po 36. f členu ZDR vprašanje zakonitosti prenehanja delovnega razmerja ni predhodno vprašanje, zato sodišče iz tega razloga ne more prekiniti postopka. 2. Delodajalec je dolžan izplačati odpravnino v trenutku, ko delavcu preneha delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Po zadnjem odstavku 17. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur.l. RS št. 40/97) pa morajo biti odpravnine preseženim delavcem izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka. Zato je delodajalec, če ne izplača odpravnine, v zamudi z izplačilom odpravnine trajno presežnim delavcem od izteka odpovednega roka oz. od dneva prenehanja delovnega razmerja in delavcu od tega dne pripadajo tudi zakonite zamudne obresti. V primeru, da pa odpade pravna podlaga, na podlagi katere je prišlo do izplačila odpravnine, lahko delodajalec zahteva vračilo že plačane odpravnine, vendar šele po pravnomočni odločitvi sodišča o razveljavitvi sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 4. odst. 211. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur.l. SFRJ Št. 29/78 - 57/89).
Po določbi 95. čl. ZDR se lahko izreče suspenz že ob ogrožanju materialnih sredstev večje vrednosti, kar je širši pojem, kot pa je opredelitev kvalifikatornih okoliščin v 89. čl. ZDR kot podlage za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. 89. čl. ZDR namreč govori o povzročitvi ali možnosti povzročitve večje škode, medtem ko 95. čl. ZDR govori le o ogrožanju materialnih sredstev večje vrednosti (kar avtomobili so). Odgovornost tožnika za nastanek večje materialne škode, kateri v pritožbi tožnik niti ne ugovarja, je stvar ugotavljanja zakonitosti izrečenih disciplinskih ukrepov, na pa stvar presoje zakonitosti suspenza.
ZDR člen 36c, 89, 100, 100/1, 100/1-13. ZPP člen 156, 156. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 6.
1. Obstoj kvalifikatornih okoliščin, ki morajo biti podane za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, je dejansko vprašanje, ki mora biti ugotovljeno v disciplinskem postopku. Tožena stranka bi tožniku nezakonito izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, če izpodbijana disciplinska sklepa ne bi vsebovala ugotovitev o obstoju kvalifikatornih okoliščin. Ker so bile kvalifikatoren okoliščine v disciplinskem posotopku ugotovljene, je delavcu delovno razmerje zakonito prenehalo. 2. Zmotno je tožnikovo stališče, da mu na podlagi določb mednarodnih pogodb in zakonov v času bolniškega staleža ne bi smelo prenehati delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa disciplinske komisije. Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na ppobudo delodajalca (Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe 4/84) v 6. čl. določa, da začasna odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ni resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Tožniku pa delovno razmerje ni prenehalo zaradi njegove začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, ampak zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. V prvem odstavku 36. c čl. ZDR pa je samo za trajno presežne delavcev določeno, da jim delovno razmerje ne more prenehati v času, ko so odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. V mednarodnih aktih in delovnopravni zakonodaji tako ni nobene ovire, da delavcu, ki mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, le-to ne bi prenehalo z dnem dokončnosti sklepa o izrečenem ukrepu, kakor to določa 13. tč. prvega odstavka 100. čl. ZDR.
ZDSS člen 19, 19. ZTPDR člen 15. ZIZ člen 232, 272, 272/2, 272/2-2, 232, 272, 272/2, 272/2-2. SKPG člen 15, 15.
delodajalec - preoblikovanje družbe - prenehanje delovnega razmerja
V zvezi z vprašanjem, ali v primeru preoblikovanja pravnih subjektov, pripojitve, spojitve ali razdelitve obstoječih pravnih subjektov ter v primeru prenosa lastninskih upravičenj na tretjega, pride do prenehanja delovnega razmerja, je potrebno upoštevati smernice Sveta Evrope iz leta 1997 in 1998, ki urejata avtomatičen prehod delovnih razmerjih na novega lastnika podjetja, obrata ali dela obrata, ki to postane na podlagi pogodbenega prenosa, združitve ali pripojitve. Upoštevajoč mednarodno ureditev - Direktivo EU o približevanju zakonodaj držav članic glede zaščite delavskih pravic v primeru transfera podjetja ali dela podjetja (Direktivo EU 77/187 - EEC in Direktiva 98/50 EEC - o varstvu pravic zaposlenih v primeru prenosa podjetja) bo nova delovnopravna zakonodaja na novo uredila pravice delavcem v primeru spremembe delodajalca. Če bo prišlo zaradi pravnega prenosa podjetja, izvedenega na podlagi zakona ali drugega predpisa, pravnega posla oz. pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve in pripojitve (statusne spremembe) do spremembe delodajalca, bodo prešle vse pogodbene in druge pravice in obveznosti zaposlenih delavcev na novega delodajalca (73. člen predloga ZDR - pripravljenega za tretje branje).
ZIL člen 34, 94, 94/1, 34, 94, 94/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
blagovna znamka - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Trženje z blagom, ki je označeno s ponarejeno blagovno znamko in ki po kvaliteti odstopa od enako označenih upnikovih proizvodov, je lahko vzrok "težko nadomestljivi škodi".
Ker je bilo pri toženi stranki zniževanje plač v letu 1992 nezakonito, tožniki pa so v postopku lastninskega preoblikovanja lahko uporabili le sorazmerni del v izdanih listinah - certifikatih priznanih zneskov, so upravičeni do izplačila razlike v gotovini, z zakonitimi zamudnimi obrestm od 15.07.1997 dalje do plačila, saj je imela tožena stranka možnost uporabe certifikatov vse do 14.07.1997, ko je bila podpisana pogodba s Skladom RS za o prenosu in prodaji delnic.