Ker je na predlagajoči strani center za socialno delo, ki ga zastopa direktorica, ker je za nasprotnega udeleženca postavljena kot skrbnica ta ista direktorica, gre za nasprotje interesov in zato napačno zastopanje nasprotnega udeleženca, kateremu naj bi se odvzela poslovna sposobnost. Gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Strošek detektiva je potreben izvršilni strošek upnika šele v primeru, ko upnik na podlagi 148. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ni mogel priti do dejanskega naslova dolžnika ali ko preko sodišča ni mogel pridobiti podatkov o dolžnikovi zaposlitvi, o dolžnikovih računih (4. člen ZIZ) in ko tudi z uporabo podatkov, pridobljenih s seznamom dolžnikovega premoženja iz 31. člena ZIZ, upnik ni bil poplačan, upnik pa dokaže, da je potem prav s pomočjo detektiva prišel do podatkov, potrebnih za uspešno opravo izvršbe, in da je detektiva tudi plačal.
Zmote pooblaščenca subjekta pri (ne)predložitvi dokazov v postopku izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije glede na 1. odstavek 31. člena ZFPPod ni mogoče upoštevati.
Če gospodarska družba nekega dejanja ni opravila (npr. ni vložila pritožbe proti sklepu o začetku postopka izbrisa), ker je stvarni in pravni položaj presodila nepravilno, gre za motivno zmoto, ki je v postopku pač ni mogoče upoštevati.
Pomanjkljivosti upnikovega predloga za izvršbo (pravilen naslov dolžnikovega dolžnika) so se pokazale v fazi oprave izvršbe. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za zavrženje predloga, zlasti ne tudi v tistem delu, ki ima svoji naravi značaj plačilnega naloga, torej v delu, s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da poravna terjatev upnika skupaj z odmerjenimi stroški. Pomanjkljivosti v fazi oprave izvršbe namreč ne narekujejo sodišču prve stopnje zavrženja predloga za izvršbo, pač pa ustavitev izvršbe. Sodišče v primeru, ko ustavi izvršbo, razveljavi, če zakon ne določa drugače tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb (2. odstavek 73. člena ZIZ), ne razveljavi pa sklepa o izvršbi. Sodna odločba je procesno dejanje, ki ne sodi med izvršilna dejanja.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/1. ZIZ člen 5, 266, 266/1. ZS-C člen 48.
stvarna pristojnost - zavarovane terjatve - začasna odredba - gospodarski spor
Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače (5. člen ZIZ). Zakon o spremembah zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 28/00) je za odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, določil pristojnost okrožnih sodišč (48. člen). S tem je s posebnim zakonom določena stvarna pristojnost okrožnih sodišč, za odločanje o začasnih odredbah (zavarovanje) pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih.
disciplinski postopek - ugovor - sprememba disciplinskega ukrepa
Ker sta se zoper prvostopno odločitev disciplinske komisije pritožila tako delavec kot predlagatelj disciplinskega postopka, je pritožbeni organ pri delodajalcu lahko spremenil prvostopno odločitev v škodo delavca, tako da je izrekel strožji disciplinski ukrep, saj delodajalec v postopku varstva pravic smiselno uporablja določbe ZPP (103. ZDR), poleg tega pa je imel možnost takšne odločitve predvideno tudi v svojem pravilniku o disciplinski odgovornosti.
Če ni izkazano, da je delodajalec, pri kateremu sta delavca izpolnila pogoj šestmesečnega neprekinjenega dela, sklenil z novim delodajalecem sporazum o tem, da bo sorazmerni del regresa za tekoče leto delavcema izplačal novi delodajalec, je k plačilu celotnega regresa zavezan prvotni delodajalec, torej tisti, pri kateremu sta delavca izpolnila pogoj za pridobitev pravice do koriščenja letnega dopusta.
Če sodišče pri odločanju o zadevi meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, v nasprotju z ustavo, mora skladno s 156. členom Ustave RS postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Postopanje po tej določbi torej pride v poštev le, ko je sodišče tisto, ki začne postopek za oceno ustavnosti zakona in ne v primeru, ko se sodišče le pridruži mnenju stranke, ki je sicer pobudnica za začetek postopka v zvezi z istim zakonom in ki mora za svojo procesno legitimacijo šele izkazati pravni interes.
ZPP člen 496, 496/5, 497, 497/3, 496, 496/5, 497, 497/3.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilni promet pravnih oseb
Obstoj plačilnega prometa med dvema državama je dejansko vprašanje. Zato bi morala tožena stranka, ki trdi, da zaradi neobstoja plačilnega prometa med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo ni mogla plačati sodne takse, tudi dokazati, da je takso neuspešno poskušala plačati.
prvi narok za glavno obravnavo - pravica do navajanja novih dejstev in dokazov - preložitev naroka - nov narok pred drugim sodnikom
Prvi narok v smislu 1. odstavka 286. člena ZPP je tisti narok, ki je bil v zadevi opravljen prvi, čeprav je bil narok nato preložen in je bila nova glavna obravnava opravljena pred spremenjenim sodnikom.
Sklenjena najemna pogodba za dobo 15-ih let in sprejeta zaveza najemnika, da bo najeti poslovni prostor adaptiral, pri čemer se je odpovedal pravici do povrnitve teh vlaganj, pričajo o najemnikovem namenu po sklenitvi dolgoročnega najemnega razmerja. Z odstopom najemodajalca od najemne pogodbe pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, pa je odpadla podlaga (najemna pogodba) najemnikovih vlaganj in je zato slednji upravičen do vrnitve vrednosti le-teh skladno s 4. odst. 210. člena ZOR.
Za dedovanje denacionaliziranih kmetijskih zemljišč se uporabijo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev - ZDKG takrat, ko se deduje zaščitena kmetija, vrnjena v postopku denacionalizacije, ali ko se dedujejo kmetijska zemljišča, gozdovi in druge stvari ali pravice, vrnjene v postopku denacionalizacije, ki so v času podržavljenja pripadale kmetijski oziroma kmetijsko - gozdarski gospodarski enoti, ki je bila že pred vrnitvijo teh zemljišč predmet dedovanja po posebnih predpisih o dedovanju zaščitenih kmetij.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3, 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZSReg člen 8, 8. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
pravno nasledstvo
Da dolžnik dokaže, da ni družbenik družbe, izbrisane po določbah ZFPPod, čeprav tak njegov status izhaja iz sodnega registra, mora predložiti ustrezno popolno listino.
Ker dolžnik za svoje trditve ni predložil dokazov (t.j. priložil listine oz. navedel zakaj jih ne more priložiti), niti ni navedel, da jih je mogoče dokazati samo z zaslišanjem prič ali strank (ker pač niso dokumentirane) njegov ugovor ne ustreza kriterijem obrazloženosti.
Nasproti 1. odst. 286. čl. ZPP je glede navajanja novih dejstevi n dokazov 193. čl. ZPP specialno določilo in je možna odločitev sodišča o zahtevku po nasprotni tožbi uveljavljati v pravdi, v kateri je takšno odločitev kot predhodno vprašanje, v smislu navajanja novih dejstev tudi po 1. naroku za glavno obravnavo.
URS člen 83, 83/1. ZPos člen 21. ZOR člen 199, 200, 200/1.
povrnitev negmotne škode - kršitev pravic osebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine - civilnopravna odgovornost - poslanci izjava poslanca državnega zbora - poslanska imuniteta - odškodnina - objava sodbe
Ustava ne postavlja ovir za ugotavljanje in ugotovitev civilnopravne odgovornosti poslanca za mnenje, ki ga je izrekel na seji Državnega zbora.
Sankcija objave sodbe iz 199. člena ZOR v tej zakonski določbi ni natančneje definirana. Ob upoštevanju, da bi bila objava celotnih sodb prve in druge stopnje, obenem s povzetimi navedbami pravdnih strank in dokazno oceno, za javnost zavajajoča informacija, ter splošno znanem dejstvu, da se o konkretnem sporu v javnih medijih že govori in piše, po presoji pritožbenega sodišča pravilna uporaba 199. člena ZOR narekuje objavo sodb v znanem slovenskem časopisu le v takem obsegu, da bosta odločbi povsem individualizirani, da bosta javnosti znani pravdni stranki, med katerimi je tekel spor, da bo povsem individualizirano bistvo spora in da bo javnosti sporočena vsebina pravnomočne sodbe, kakršna je obstala po odločitvi tega sodišča.
Stranka, ki zatrjuje, da ima terjatev do tožene stranke, mora podlago in višino te terjatve v postopku dokazovati, če je katerokoli od teh vprašanj sporno (primerjaj 212. člen ZPP, 1. odstavek 286. člena ZPP in 1. odstavek 7. člena ZPP).
uporaba tuje stvari v svojo korist - opustitev - opustitev stvari
Pritožnica tudi ne prereka ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka zabojnikov in torej tudi zemljišča tožene stranke ni uporabljala. Glede na to in trditev tožeče stranke, da so bile nepremičnine po kupoprodajni pogodbi prodane in izročene kupcu skupaj z zabojniki, ni izključeno, da je tožeča stranka navedene zabojnike opustila in se s tem odrekla posesti in lastninski pravici le-teh (primerjaj 46. čl. ZTLR). Čim pa je tako, se izkaže kot neutemeljena trditev tožene stranke, da je tožeča stranka imela korist od uporabe njenega zemljišča v višini obračunane uporabnine.